ECB o trgovinski vojni in protekcionizmu: Kakšne so posledice?

Svet ECB je na junijskem zasedanju napovedal, da naj bi konec septembra zmanjšal zgornjo mejo mesečnih nakupov v okviru programa odkupovanja obveznic s 30 na 15 milijard evrov, konec leta pa naj bi bilo neto novih nakupov v okviru programa, namenjenega povečevanju količine denarja v obtoku, konec.

Obrestne mere so ostale nespremenjene in na zgodovinsko nizkih ravneh. Ključna obrestna mera naj bi po navedbah ECB ostala pri nič odstotkih, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank pri -0,40 odstotka in obrestna mera za mejno posojanje pri 0,25 odstotka še vsaj kakšno leto oz. vsaj do prihodnjega poletja.

Osrednji organ denarne politike območja evra se bo posvetil naraščajočemu protekcionizmu. Za evrsko gospodarstvo zaostrovanje trgovinskega spora ZDA s svetom namreč prinaša veliko tveganje. Ob tem nekatere skrbi, da bi se trgovinska vojna lahko spremenila v valutno. Vrednost evra pada, ta je od začetka leta v primerjavi z dolarjem izgubil približno 2,5 odstotka.

Inflacija v območju evra je bila junija na letni ravni dvoodstotna, a bi morala za dvig ključnih obrestnih mer na tej ravni vztrajati "srednjeročno". Poleg tega je osnovna inflacija junija upadla na 0,9 odstotka, kar nakazuje, da ECB še ni tako blizu srednjeročnega cilja, ki je raven letne inflacije malo pod dvema odstotkoma.