ECB brez sprememb monetarne politike

Poleg ključne obrestne mere za evrsko območje ostajata nespremenjeni tudi obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank, ki je pri -0,40 odstotka, in obrestna mera za mejno posojanje, ki vztraja pri 0,25 odstotka.

Svet ECB je ponovil tudi stališče, da bodo ključne obrestne mere ECB na sedanji ravni ostale daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev.

V okviru programa odkupovanja obveznic bo ECB še naprej neto kupovala vrednostne papirje v vrednosti 60 milijard evrov mesečno. Program bo trajal najmanj do konca decembra, po potrebi pa še dlje, vse dokler svet ne bo presodil, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju.

Če bodo obeti postali manj ugodni ali če bodo finančne razmere postale neskladne z nadaljnjim napredkom pri vzdržnem približevanju inflacije ciljni ravni, je svet ECB pripravljen povečati obseg programa in/ali njegovo trajanje, so zapisali v sporočilu za javnost po seji sveta.

Analitiki so ohranitev denarne politike na trenutni ravni večinoma pričakovali. Medtem ko je gospodarska rast najmočnejša v zadnjem desetletju, se člani sveta ECB namreč še naprej soočajo s problemom šibke inflacije. Junija je bila rast cen v območju evra 1,3-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke pod majsko. Precej pod ciljno vrednostjo ECB, ki je rast cen blizu, a nekoliko pod dvema odstotkoma, naj bi bila inflacija še kar nekaj časa.

Ekonomisti napoved postopnega zmanjševanja programa odkupovanja obveznic večinoma pričakujejo šele na septembrski ali celo oktobrski seji sveta ECB. Medtem naj bi ključna obrestna mera na nespremenjeni ravni nič odstotkov ostala najmanj do polovice leta 2018, verjetno pa še dlje.

Sedaj se bodo oči uprle v predsednika ECB Maria Draghija. Analitiki bodo podrobno prisluhnili njegovim besedam na novinarski konferenci, ki se bo začela čez približno pol ure, ter v njih iskali namige glede prihodnjih ukrepov.