ECB bo pripirla pipico

Čeprav je bilo gospodarske krize v večini evrposkih držav konec že leta 2014, je ECB v naslednjih štirih letih podpirala gospodarstvo z 30 milijard evrov vrednimi mesečnimi nakupi obveznic, s čimer je umetno zinževala stroške zadolževanja podjetij, bank in tudi držav. A nič več. S septembrom naj bi se mesečni nakupi razpolovili, decembra pa naj bi ECB prenehala s programom kvantitativnega sproščanja (QE). Še lanskega oktobra je kupovala 60 milijard evrov obveznic mesečno.

Osnovni mandat ECB je cenovna stabilnost, kar pomeni inflacijo v okolici, a pod dvema odstotkoma. Maja so cene življenjskih potrebščin v območju evra zrasle za 1,9 odstotka. Kljub temu še ne namerava povsem ukiniti izrednih ukrepov.

Kljub izredno visoki gospodarski rasti in rekordno nizkim cenam zadolževanja bo tako vsaj še do konca prvega polletja prihodnjega leta ohranila nespremenjene obrestne mere. Ključna obrestna mera, po kateri si banke sposojajo likvidnostna sredstva v okviru rednih posojilnih operacij ostaja pri 0 odstotkih, medtem ko si lahko sredstva preko noči izposodijo po 0,25-odstotni mejni obrestni meri. Obrestna mera na depozite čez noč ostaja pri negativnih 0,4 odstotka, kar pomeni, da morajo banke ECB dejansko plačevati, da na njenih računih puščajo denar.