Država od nekdanjega direktorja Apeka Simoniča terja domnevno nezakonito premoženje

Kazenski postopek, v katerem se je pred leti znašel Simonič, je sprožil finančno preiskavo, po njenem zaključku pa je specializirano državno tožilstvo vložilo tožbo na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Sprva so mu v tožbi očitali za nekaj manj kot pol milijona evrov nepojasnjenega premoženja, vendar pa je tožilstvu deloma ugodilo Simoničevim navedbam in ta znesek znižalo na 175.000 evrov.

Danes je na ljubljanskem okrožnem sodišču prva pričala Simoničeva mati, ki je pojasnila, da je del premoženja, ki ga je pod drobnogled vzelo tožilstvo, izvira iz družinskih prihrankov, ki so jih imeli v domačem sefu. Med drugim so prodali dve hiši sorodnic, za katere o skrbeli, teh prihodkov in razmerij pa niso urejali s pogodbami.

Pričal je tudi Miro Cerar starejši, družinski prijatelj Simoničevih, ki je dejal, da so ti živeli skromno in zelo varčno, denar pa so dajali v "skupno blagajno", saj niso zaupali bankam. S temi sredstvi je, kot se je spomnil Cerar, upravljal Tomaž Simonič. O upravljanju s financami so sicer včasih govorili, saj sta Simoničeva starša želela nasvete Cerarjeve in njegove žene.

Da je družina živela skromno, je danes pritrdil tudi Jožef Klemenčič, sicer Simoničev tast. Obravnava tožbe se bo nadaljevala s postavitvijo finančnega izvedenca.

Tožilstvo je preiskavo sprožilo leta 2009 na podlagi anonimnega pisma o fiktivnih pogodbah, ki naj bi jih Apek pod vodstvom Simoniča sklepal z različnimi prijateljskimi podjetji.

Simoniču sicer na ljubljanskem okrožnem sodišču sodijo tudi zaradi obtožbe, da naj bi leta 2006 zlorabil uradni položaj pri podelitvi koncesij za uporabo frekvenc GSM in UMTS, v zameno pa prejel podkupnino v obliki stanovanja v Piranu. Nasprotno pa Simonič trdi, da so stanovanje kupili prav z omenjenimi družinski prihranki. Sojenje v zadevi Tušmobil, ki se je s predobravnavnimi naroki začelo že decembra 2015, nato pa zastalo, naj bi se vendarle nadaljevalo aprila.