Dražja energija v EU, Slovenija razmišlja o energetskih vavčerjih

V prvem polletju je bila največja rast cen elektrike v EU zabeležena v Sloveniji; vlada bo najbolj ranljivim skupinam po potrebi priskočila na pomoč.
Fotografija: Daljnovodi, Krško, 4. junij 2021. Foto: Leon Vidic / Delo
Odpri galerijo
Daljnovodi, Krško, 4. junij 2021. Foto: Leon Vidic / Delo

Voditelji članic Evropske unije so se včeraj s težavo dogovorili o skupnem odzivu na hitro naraščajoče cene energije na evropskem trgu. Evropska komisija je sicer nedavno objavila navodila in »nabor orodij«, kjer so opisani ukrepi, ki jih lahko sprejmejo posamezne vlade v boju proti višjim cenam energentov. Slovenska vlada bo med drugim ponovno uvedla regulacijo cen kurilnega olja, razmišlja pa tudi o uvedbi energetskih vavčerjev, če bo to potrebno.

Evropske države so razdeljene

Voditelji evropskih držav so v četrtek, 21. oktobra, v Bruslju glede višjih cen energije pozvali, naj se čim bolje izkoristi »nabor orodij«, ki jih je nedavno predstavila Evropska komisija. Slovenska tiskovna agencija (STA) pojasnjuje, da so to kratkoročni ukrepi za pomoč najranljivejšim skupinam. Evropska komisija je med konkretnimi možnostmi navedla vavčerje ali delna plačila računa, začasen zamik plačila računa, ciljno zniževanje davčne stopnje in varovala proti izključitvi iz omrežja, za podjetja pa državne pomoči.

image_alt
Prihaja svetovna energetska kriza, Evropa v slabem položaju

Dolgoročni ukrepi pa so bolj sporni, navaja Reuters. Eden od diplomatov EU je dejal, da je bila sporna točka četrtkovih pogovorov zahteva nekaterih držav, da EU prenovi svoj trg ogljika. Poljska in Češka sta od EU zahtevali, naj omeji sodelovanje finančnih špekulantov na trgu ogljika, ki je po njunih besedah pripomogel k rekordno visokim cenam emisijskih kuponov. Emisijski kupon je izraz za potrdilo, ki dovoljuje izpuste ene tone ogljikovega dioksida ali drugega toplogrednega plina enake mase.

Vrh EU, ki je potekal v Bruslju, Belgija, 21. oktober 2021. Foto: Johanna Geron / Reuters
Vrh EU, ki je potekal v Bruslju, Belgija, 21. oktober 2021. Foto: Johanna Geron / Reuters

Nemčija in Nizozemska sta posvarili pred posredovanjem EU, medtem ko so druge države previdne pri spreminjanju predpisov kot odzivu na kratkoročno krizo, piše Reuters. Španija, Italija in Grčija si prav tako prizadevajo, da bi se EU odzvala na skok cen, med drugim z uvedbo skupnega nakupa plina med državami EU za oblikovanje strateških rezerv.

image_alt
ECB: Neobjavljen scenarij namiguje na predčasen dvig obrestnih mer

Skok cen energentov je podžgal tudi napetosti glede politik EU za boj proti podnebnim spremembam. Poljska je pozvala Bruselj, naj spremeni ali odloži nekatere načrtovane zelene ukrepe. Madžarski premier Viktor Orban je označil načrte EU za podnebno politiko kot »utopično fantazijo«. To stališče je v nasprotju z drugimi državami, ki pravijo, da bi morale visoke cene plina pospešiti prehod Evrope na obnovljive vire energije in tako zmanjšati izpostavljenost nestanovitnim cenam fosilnih goriv.

Največja rast cen energije v Sloveniji

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in nemška kanclerka Angela Merkel, Bruselj, Belgija, 21. oktober 2021. Foto: Johanna Geron / Reuters
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in nemška kanclerka Angela Merkel, Bruselj, Belgija, 21. oktober 2021. Foto: Johanna Geron / Reuters
Povprečne cene električne energije za evropska gospodinjstva so se v prvi polovici leta na letni ravni nekoliko zvišale in znašale 21,9 evra za 100 kilovatnih ur. Največja rast cen elektrike v prvem polletju je bila zabeležena v Sloveniji, in sicer 15-odstotna, kažejo podatki Eurostata. Cene električne energije za gospodinjstva so se v primerjavi s prvo polovico lanskega leta zvišale v 16 državah članicah EU. Medtem pa so se v prvi polovici letošnjega leta v 20 državah članicah cene plina znižale.

Cene zemeljskega plina in posledično nafte se sicer dražijo po vsem svetu, kot smo že pisali, višje cene za energente pa bomo kmalu plačevali tudi v Sloveniji. STA je nedavno zapisala, da bo največja slovenska energetska družba Petrol s 1. decembrom letos občutno zvišala cene elektrike in zemeljskega plina. Cene električne energije bodo višje za okoli 30 odstotkov, cene zemeljskega plina pa za 12 odstotkov. Nekateri slovenski mediji so zapisali, da naj bi Petrolu pri dvigu cen energije neuradno kmalu sledili še drugi dobavitelji.

image_alt
Energetska kriza: Jo bo Rusija rešila ali jo je povzročila?

Na trg energentov pa se je očitno aktivno odločila vmešati tudi vlada. STA namreč navaja, da je vlada v sredo, 20. oktobra, izdala uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. S tem je znova uvedla regulacijo cen kurilnega olja, ki jo je sicer ukinila aprila 2016. Omejila je maržo distributerjev na največ šest centov na liter kurilnega olja. Cene se bodo tako oblikovale na podlagi predpisane metodologije in sicer kot povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja. Prvi dan, ko naj bi veljale regulirane cene kurilnega olja, naj bi bil 9. november.

Slovenska vlada pa razmišlja tudi o energetskih vavčerjih za najbolj ranljive, so zapisali na STA. »Ministrstvo za delo bo pripravilo predlog energetskih vavčerjev. Pri tem ne bomo uvajali zadev na zalogo, temveč bomo reagirali v primeru, da se bo stanje na področju cen energije v praksi tudi spremenilo. Zdaj gre v veliki meri za špekulacije in tiste začetne spremembe,« je povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Meni, da se bodo zadeve na področju vseh energentov stabilizirale.

Več iz rubrike