Dražja energija v EU, Slovenija razmišlja o energetskih vavčerjih
Voditelji članic Evropske unije so se včeraj s težavo dogovorili o skupnem odzivu na hitro naraščajoče cene energije na evropskem trgu. Evropska komisija je sicer nedavno objavila navodila in »nabor orodij«, kjer so opisani ukrepi, ki jih lahko sprejmejo posamezne vlade v boju proti višjim cenam energentov. Slovenska vlada bo med drugim ponovno uvedla regulacijo cen kurilnega olja, razmišlja pa tudi o uvedbi energetskih vavčerjev, če bo to potrebno.
Evropske države so razdeljene
Voditelji evropskih držav so v četrtek, 21. oktobra, v Bruslju glede višjih cen energije pozvali, naj se čim bolje izkoristi »nabor orodij«, ki jih je nedavno predstavila Evropska komisija. Slovenska tiskovna agencija (STA) pojasnjuje, da so to kratkoročni ukrepi za pomoč najranljivejšim skupinam. Evropska komisija je med konkretnimi možnostmi navedla vavčerje ali delna plačila računa, začasen zamik plačila računa, ciljno zniževanje davčne stopnje in varovala proti izključitvi iz omrežja, za podjetja pa državne pomoči.
Dolgoročni ukrepi pa so bolj sporni, navaja Reuters. Eden od diplomatov EU je dejal, da je bila sporna točka četrtkovih pogovorov zahteva nekaterih držav, da EU prenovi svoj trg ogljika. Poljska in Češka sta od EU zahtevali, naj omeji sodelovanje finančnih špekulantov na trgu ogljika, ki je po njunih besedah pripomogel k rekordno visokim cenam emisijskih kuponov. Emisijski kupon je izraz za potrdilo, ki dovoljuje izpuste ene tone ogljikovega dioksida ali drugega toplogrednega plina enake mase.
Nemčija in Nizozemska sta posvarili pred posredovanjem EU, medtem ko so druge države previdne pri spreminjanju predpisov kot odzivu na kratkoročno krizo, piše Reuters. Španija, Italija in Grčija si prav tako prizadevajo, da bi se EU odzvala na skok cen, med drugim z uvedbo skupnega nakupa plina med državami EU za oblikovanje strateških rezerv.
Skok cen energentov je podžgal tudi napetosti glede politik EU za boj proti podnebnim spremembam. Poljska je pozvala Bruselj, naj spremeni ali odloži nekatere načrtovane zelene ukrepe. Madžarski premier Viktor Orban je označil načrte EU za podnebno politiko kot »utopično fantazijo«. To stališče je v nasprotju z drugimi državami, ki pravijo, da bi morale visoke cene plina pospešiti prehod Evrope na obnovljive vire energije in tako zmanjšati izpostavljenost nestanovitnim cenam fosilnih goriv.
Največja rast cen energije v Sloveniji
Cene zemeljskega plina in posledično nafte se sicer dražijo po vsem svetu, kot smo že pisali, višje cene za energente pa bomo kmalu plačevali tudi v Sloveniji. STA je nedavno zapisala, da bo največja slovenska energetska družba Petrol s 1. decembrom letos občutno zvišala cene elektrike in zemeljskega plina. Cene električne energije bodo višje za okoli 30 odstotkov, cene zemeljskega plina pa za 12 odstotkov. Nekateri slovenski mediji so zapisali, da naj bi Petrolu pri dvigu cen energije neuradno kmalu sledili še drugi dobavitelji.
Na trg energentov pa se je očitno aktivno odločila vmešati tudi vlada. STA namreč navaja, da je vlada v sredo, 20. oktobra, izdala uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. S tem je znova uvedla regulacijo cen kurilnega olja, ki jo je sicer ukinila aprila 2016. Omejila je maržo distributerjev na največ šest centov na liter kurilnega olja. Cene se bodo tako oblikovale na podlagi predpisane metodologije in sicer kot povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja. Prvi dan, ko naj bi veljale regulirane cene kurilnega olja, naj bi bil 9. november.
Slovenska vlada pa razmišlja tudi o energetskih vavčerjih za najbolj ranljive, so zapisali na STA. »Ministrstvo za delo bo pripravilo predlog energetskih vavčerjev. Pri tem ne bomo uvajali zadev na zalogo, temveč bomo reagirali v primeru, da se bo stanje na področju cen energije v praksi tudi spremenilo. Zdaj gre v veliki meri za špekulacije in tiste začetne spremembe,« je povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Meni, da se bodo zadeve na področju vseh energentov stabilizirale.
Več iz rubrike
Hongkong načrtuje davčno oprostitev za kriptovalute
S predlogom želijo privabiti tuji kapital in okrepiti vlogo območja kot finančnega središča.
Brez sprememb na vrhu globalnega indeksa inovativnosti
Švica obsežno spodbuja izobraževanje že najmlajših, kar prispeva k razvoju kulture inovativnega razmišljanja.