Digitalna solidarnost se že kaže na trgu
O

Odziv podjetij, ki so za čas epidemije brezplačno ponudila svoja orodja in storitve.
Fotografija: Slovenska podjetja že dva tedna koristijo brezplačna spletna orodja, ki jih ponujajo tehnološka podjetja v sklopu pobude Digitalna solidarnost.
Slovenska podjetja že dva tedna koristijo brezplačna spletna orodja, ki jih ponujajo tehnološka podjetja v sklopu pobude Digitalna solidarnost.

Zaradi novih razmer na trgu so podjetja prisiljena poslovati digitalno, zaposleni pa delati na daljavo. Z namenom čim manjšega ohlajanja gospodarstva so številna tehnološka podjetja ponudila brezplačno uporabo lastnih informacijsko-komunikacijskih orodij in storitev.



Ideja za to je prišla iz Združenja za informatiko in telekomunikacijo, ki je skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije povezala svoje člane ter oblikovala pobudo Digitalna solidarnost. Pobuda je že v teku, prav tako pa se k sodelovanju še vedno vabi vsa podjetja, ki bi bila pripravljena solidarno ponuditi svoja orodja ali storitve.
 

Odzivi na brezplačna orodja pozitivni


Orodja so za slovenska podjetja brezplačno dostopna že več kot dva tedna. V tem času je marsikdo izkoristil pobudo solidarnosti in v celoti posluje na daljavo. Podjetja, ki ponujajo IT orodja in storitve pravijo, da se je obremenjenost zelo povečala, zatrjujejo pa, da uporabniška izkušnja ostaja nemotena.

Luka Mulej iz podjetja Xlab izpostavlja, da podjetja v gospodarstvu po večini niso bila pripravljena na zaprtje vseh ustanov. Teden ko je do zaprtja prišlo se je večina podjetij zaradi nepričakovane situacije pozitivno odzvala na kakršno koli pomoč in tudi odziv na njihove storitve je zato dober.



Hitro in prisilno prilagoditev podjetij na nove razmere izpostavlja direktor sistemske integracije v podjetju NIL Aleš Zakrajšek. Pravi, da so se za vpeljavo dela od doma odločila različna podjetja in javne inštitucije, med katerimi so šole in fakultete ter tudi banke in zavarovalnice.

Ernest Žejn, direktor skupine Žejn pravi, da se je preko pobude Digitalna solidarnost povečalo število uporabnikov, kar so nekako tudi pričakovali. Nepričakovano velik porast pa so zaznali pri obstoječih uporabnikih. Po besedah Žejna so se na to odzvali z rezervno infrastrukturo, ki so jo dobili pri svojih partnerjih.
 

Pomanjkanje digitalnih kompetenc vedno prisoten izziv


Podjetja, ki ponujajo IT orodja in zaznavajo povečanje prometa svojih storitev se po večini ne soočajo z vedno večjim pomanjkanjem digitalnih kompetenc. Sicer je pomanjkanje digitalnih kompetenc že dolgoletni slovenski trend, ki pa ga podjetja zdaj rešujejo z dodatnimi izobraževanji in prilagajanjem orodij k čim boljši uporabniški izkušnji.

Fizično dogovarjanje trenutno ne pride v poštev. Podjetja so zato v začetku karnatene imele težavo pri organizaciji dela na daljavo.
Fizično dogovarjanje trenutno ne pride v poštev. Podjetja so zato v začetku karnatene imele težavo pri organizaciji dela na daljavo.
Aleš Zakrajšek na področju digitalnih kompetenc opaža razlike predvsem med starostnimi skupinami, ki uporabljajo njihova orodja. Bistveno bolj prilagodljiva je sicer mlajša populacija, s tem, da se tudi starejši trudijo in uporabljajo komunikacijska orodja na daljavo. V podjetju NIL so se odločili oblikovali izobraževalni video v slovenskem jeziku, ki olajša uporabo orodij in izboljša uporabniško izkušnjo. Zaradi enormnih sprememb se trenutno dela velik napredek na področju digitalizacije, kar hkrati izboljšuje tudi digitalne kompetence, še izpostavlja Zakrajšek.

Bolj kot z digitalnimi kompetencami so zaenkrat podjetja imela težavo pri organizaciji dela na daljavo, pravi Luka Mulej. Tako kot druga podjetja so tudi v Xlabu pripravili posebne strani z dodatnimi informacijami o uporabi orodij.
 

Nekatere storitve delujejo na robu zmogljivosti


V trenutnih razmerah so videokonference in pa uporaba storitev v oblaku postale stalnica delovnega dne, ki preizkušajo zmogljivosti ponudnikov. Žejn pri tem opozarja, da videokonferenčna orodja, ki niso dobra pri aktivnem prilagajanju kvalitete po njegovih izkušnjah niso zanesljiva, posledično pa zato uporabljajo samo zvočne konferenčne klice brez slike.

Aleš Zakrajšek v tem smislu opozarja, da se zaradi povečane uporabe večajo potrebe po večjih kapacitetah in nekatere storitve (predvsem videokonferenčna orodja) že delujejo na robu zmogljivosti. Pri tem pa velik poudarek dajejo na zagotavljanju kibernetske varnosti, ki jo predtem nekateri še niso popolnoma prevzeli.
 

Sodelovanje med podjetji ključno zaradi potrebe po takojšnjih rešitvah


Člani združenja za informatiko in telekomunikacijo kot glavno prednost pobude Digitalne solidarnosti izpostavljajo povečano povezanost. Žejn pravi, da so člani znotraj združenja konstantno povezani in si pomagajo ne samo en drugemu, temveč tudi uporabnikom pri konkretnih izzivih. Prednost je predvsem deljenje ekspertnih znanj iz specifičnih podjetij, za katera bi drugače potrebovali veliko časa.

Pomembnost povezanosti znotraj združenja dodatno poudarja Luka Mulej, ki pravi, da na učinkovitosti IT podjetij trenutno sloni večji del slovenskega gospodarstva. Glede na to kako se bo izoblikovalo gospodarstvo v trenutnih razmerah je odvisno delovanje gospodarstva tudi po preteku krize. Zaradi tega je že zdaj smiseln premislek o uvedbi elektronskih računov in identitet ter drugih večjih projektov digitalizacije, še dodaja Mulej.

Več iz rubrike

Komentarji: