Deloitte: Slovenci napovprečno pošteni, a tudi z nadpovprečno toleranco do tistih, ki kradejo

Uspešni poslovneži v Sloveniji pri svojem delu pogosto zaznavajo pričakovanje daril ali nagrade večje vrednosti. Tako je v raziskavi, ki jo je opravil Deloitte Slovenija, odgovorila polovica sodelujočih gospodarstvenikov in najbogatejših Slovencev. Poslovno okolje v Sloveniji so sodelujoči najpogosteje ocenili kot srednje koruptivno.

Višji manager pri Deloittu Aleš Berham je na predstavitvi rezultatov dejal, da so z raziskavo, s katero so se pridružili mednarodnemu tednu prevar, želeli »izmeriti temperaturo v Sloveniji«. K sodelovanju so povabili 100 najbogatejših Slovencev ter člane uprav in nadzornih svetov uspešnih družb. »Prejeli smo 53 odgovorov. Veliko anketirancev se je odzvalo, vendar zaradi težav z anonimnostjo niso želeli sodelovati,« je pojasnil.

Pixabay

V Sloveniji je 72 odstotkov anketirancev poslovno okolje ocenilo kot srednje koruptivno. »Samo slaba desetina sodelujočih je ocenila, da smo nizko koruptivno okolje,« je ob tem izpostavil vodja področja forenzike za jadransko regijo Deloitta Yuri Sidorovich. Po njegovem mnenju v državi v zadnjih letih ni bilo konkretnih ukrepov za zmanjšanje korupcije. V večjih in znanih koruptivnih aferah je bilo, kot je dejal, le malo interesa s strani vlad, da vzpostavijo sistem za učinkovito preiskavo afer. »Vprašanje ni, koliko korupcije je v državi, ampak kaj glede tega država počne,« je dejal.

Slovenci so po njegovih besedah sicer nadpovprečno pošteni ljudje, hkrati pa imajo nadpovprečno toleranco do tistih, ki kradejo. »Mi ne bomo kradli, ostali pa naj. Če bodo v tem času zgradili še cesto, pa toliko bolje,« je orisal.

Trije od petih vprašanih so menili, da slovenski politiki s svojimi dejanji večinoma ne nudijo zgleda za etično ravnanje državljanov. V raziskavi je 39 odstotkov sodelujočih ocenilo, da so javni investicijski projekti precenjeni zaradi koruptvivnih dejanj. 46 odstotkov jih je dejalo, da ne zaupa slovenskemu pravosodju in organom pregona na področju gospodarske kriminalitete. »Učinkovitost je očitno velik problem. Če nikogar, ki smo ga osumil, tudi ne kaznujemo, je nauk, ki ga dobijo ostali, precej šibek,« je ocenil Behram.

Organom pregona gospodarstveniki ne zaupajo

Nad rezultatom je negativno presenečen Sidorovich, saj nihče od sodelujočih ni odgovoril, da popolnoma zaupa organom pregona pri pregonu gospodarske kriminalitete. »Ali je to normalno, da ljudje, ki imajo dostop do informacij, vedo kaj se dogaja v finančnem svetu, ne zaupajo organom pregona,« se je vprašal.

Tretjina sodelujočih je ocenila, da je njihovo podjetje v zadnjih petih letih na letni ravni zaradi korupcije ali prevar izgubilo med 2,5 in pet odstotkov prihodkov. »Takšen podatek je zelo zaskrbljujoč,« pa je poudarila Sandra Damijan iz Združenja preizkušenih preiskovalcev prevar ACFE Slovenija.

V svetu sicer vsako leto pod okriljem Združenja preizkušenih preiskovalcev prevar v mesecu novembru poteka mednarodni teden prevar, ki posebno pozornost posveča obravnavi finančnega kriminala, pranja denarja in razvoju finančne forenzike. Letos se mu je v Sloveniji pridružil Deloitte.

V njihovi raziskavi je 43 odstotkov sodelujočih menilo, da je stanje korupcije pri nas pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na morebitno odločitev o selitvi podjetja v tujini. »S selitvijo proizvodnje pa je na izgubi celotna država. Ne samo, da izgubimo delovna mesta, izgubimo tudi davke,« je dodal Behram.