Dan žena: V Sloveniji 58 % žensk diplomira, 5 % jih postane predsednica uprave
Neuravnoteženost med spoloma na mestih odločanja je ogromna, zato je pomembno poudarjati in izpostavljati, da je dostopnost – tako žensk kot moških – do vodstvenih pozicij, osnovna človekova pravica.
Odpri galerijo
Foto: Jure Eržen/Delo
Delež žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji se zvišuje, kažejo analize Evropskega inštituta za enakost spolov (EIGE), več raziskav pa tudi dokazuje, da podjetja z uravnoteženim vodstvom oz. managementom dosegajo boljše poslovne rezultate.
Slovenija se sicer na različnih lestvicah (Prio Center on Gender, Peace and Security, Wilson center ranking in WEF lestvici) uvršča razmeroma visoko in to nakazuje na razvoj v pravi smeri.
»Nazorna je denimo struktura diplomantk ter diplomantov na slovenskih univerzah. Diplomantk je kar 58 % in so na začetku kariere po deležu izenačene z moškimi kolegi, nato se škarje na široko razprejo: med izvršnimi direktoricami jih najdemo komaj 20 % in samo 5 % jih zaseda mesto predsednice uprave,« izpostavlja Melanie Seier Larsen, partnerka in izvršna direktorica v Boston Consulting Group in predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager.
WEF: Ob trenutni hitrosti bomo za premostitev vrzeli med spoloma potrebovali 100 let.
Več mednarodnih raziskav potrjuje, da so podjetja, ki imajo uravnoteženo strukturo zaposlenih moških in žensk, navadno finančno bolj uspešna. Raziskava Fortune 500 iz leta 2016, ki je zajela 353 vodilnih podjetji v ZDA, je pokazala, da podjetja z najvišjim deležem žensk na vodilnih položajih ustvarjajo 35 % višjo donosnost na kapital.
Raziskava Boston Consulting Group in Tehniške univerze v Münchnu iz leta 2011 ugotavlja, da so podjetja z nadpovprečno raznolikostjo v vodstveni ekipi inovativnejša: ustvarijo 20 % več prihodkov iz tega naslova. Študija Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo iz leta 2017 je pokazala, da imajo podjetja, kjer več kot 30 % vodilnih položajev zasedajo ženske, 6 % višji dobiček. Poleg tega pa so ženske na vodilnih položajih učinkovitejše pri ustvarjanju prihodkov iz naložb. Družbe, ki so jih (so)ustanovile ženske ustvarijo 78 % prihodkov od naložb, medtem ko družbe, ki so jih ustanovili moški, ustvarijo le 31 % prihodkov iz tega naslova.
Slovenija se sicer na različnih lestvicah (Prio Center on Gender, Peace and Security, Wilson center ranking in WEF lestvici) uvršča razmeroma visoko in to nakazuje na razvoj v pravi smeri.
»Nazorna je denimo struktura diplomantk ter diplomantov na slovenskih univerzah. Diplomantk je kar 58 % in so na začetku kariere po deležu izenačene z moškimi kolegi, nato se škarje na široko razprejo: med izvršnimi direktoricami jih najdemo komaj 20 % in samo 5 % jih zaseda mesto predsednice uprave,« izpostavlja Melanie Seier Larsen, partnerka in izvršna direktorica v Boston Consulting Group in predsednica Sekcije managerk pri Združenju Manager.
WEF: Ob trenutni hitrosti bomo za premostitev vrzeli med spoloma potrebovali 100 let.
Podjetja z uravnoteženim vodstvom so dokazano bolj uspešna
Več mednarodnih raziskav potrjuje, da so podjetja, ki imajo uravnoteženo strukturo zaposlenih moških in žensk, navadno finančno bolj uspešna. Raziskava Fortune 500 iz leta 2016, ki je zajela 353 vodilnih podjetji v ZDA, je pokazala, da podjetja z najvišjim deležem žensk na vodilnih položajih ustvarjajo 35 % višjo donosnost na kapital.
Raziskava Boston Consulting Group in Tehniške univerze v Münchnu iz leta 2011 ugotavlja, da so podjetja z nadpovprečno raznolikostjo v vodstveni ekipi inovativnejša: ustvarijo 20 % več prihodkov iz tega naslova. Študija Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo iz leta 2017 je pokazala, da imajo podjetja, kjer več kot 30 % vodilnih položajev zasedajo ženske, 6 % višji dobiček. Poleg tega pa so ženske na vodilnih položajih učinkovitejše pri ustvarjanju prihodkov iz naložb. Družbe, ki so jih (so)ustanovile ženske ustvarijo 78 % prihodkov od naložb, medtem ko družbe, ki so jih ustanovili moški, ustvarijo le 31 % prihodkov iz tega naslova.
Več iz rubrike
Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje
Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.
Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji
Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.
