Dan Zemlje danes povezuje slehernika

Smo v obdobju največjega izumrtja vrst v zadnjih 60 milijonih let, hitro izgubljanje pa je posledica človeške dejavnosti, so opozorili koordinatorji dneva, Earth Day Network.

Darila narave našemu planetu so milijoni vrst, ki jih poznamo in ljubimo, in še številne druge, ki jih moramo šele odkriti. Žal so ljudje nepopravljivo porušili ravnovesje narave, posledično pa se svet sooča z najhitrejšo stopnjo izumiranja vrst, odkar smo pred več kot 60 milijoni let izgubili dinozavre, na spletni strani dneva Zemlje opozarjajo pobudniki.

Izgubljanje živalskih in rastlinskih vrst je posledica podnebnih sprememb, krčenja gozdov, izgube habitatov, tihotapljenja in divjega lova, netrajnostnega kmetijstva, onesnaževanja, pesticidov in številnih drugih dejavnikov. »Če ne ukrepamo nemudoma, bo izumrtje morda najtrajnejša zapuščina človeštva,« opozarjajo v mreži.

Dobra novica je, da lahko stopnjo izginjanja še vedno upočasnimo, številne ogrožene vrste pa lahko okrevajo. A delovati moramo skupaj in zgraditi globalno gibanje potrošnikov, volivcev, izobraževalnih delavcev, verskih voditeljev in znanstvenikov, ki bodo zahtevali takojšnje ukrepanje, še izpostavljajo koordinatorji.

Vsi, vladne in nevladne ustanove ter posamezniki, si lahko vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet, pa so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.

»Imamo samo en planet, ki si ga delimo z raznovrstno rastlinsko in živalsko populacijo, katere je zaradi našega ravnanja vedno manj. Vse oblike življenja so enakovredne in neprecenljive! Spremenimo naše ravnanje, da na koncu ne ostanemo sami,« je pozval minister za okolje in prostor Simon Zajc.

Zavod RS za varstvo narave je med drugim opozoril na metulje, saj državni monitoring izbranih vrst kaže na alarmantno stanje vrst, kot so barjanski okarček, strašničin in temni mravljiščar ter gorski apolon. »Pri nekaterih od teh vrst je stanje kritično ali se temu približuje, kar pomeni, da jih v naslednjih 10 do 20 letih, če se bodo trendi nadaljevali, sploh ne bomo več imeli,« so posvarili.

Ekipa projekta Life Artemis, ki jo sestavljajo Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod Symbiosis in Zavod za gozdove Slovenije, pa je spomnila, da lahko domorodne vrste ogrožajo tudi tujerodne vrste - živali in rastline, ki smo jih k nam namerno ali nenamerno prinesli iz tujih krajev. »Ko boste letos izbirali rastline za vrtove, pomislite tudi na naravo. Ponudba v vrtnih centrih je dovolj pestra, da lahko kot odgovorni potrošniki izberemo neinvazivne rastline,« so izpostavili.

Narava je lahko brez ljudi, mi pa ne moremo brez nje, pa so zapisali v Svetovnem skladu za naravo (WWF). Nevladna organizacija je ob tej priložnosti na spletu pod sloganom Narava za ljudi zbrala primere dobre prakse svojih partnerjev in posameznikov po svetu. »Z zbiranjem uspešnih primerov sinergije med ljudmi in naravo delimo načine in korake do uspeha. Navdihniti in premakniti želimo vse več ljudi, da bi tudi sami šli po tej poti,« je dejala Kasandra-Zorica Ivanić iz WWF Adria.

Letos so organizatorji dogodkov ob svetovnem dnevu Zemlje zaradi praznikov nekoliko pohiteli, večina dogodkov se je tako odvila že v minulem tednu. Akademija distribucije Elektro Maribor je v sodelovanju z Domom starejših Rakičan, srednjo poklicno in tehniško šolo Murska Sobota ter osnovno šolo III iz Murske Sobote v četrtek pripravila medgeneracijski dan, Snaga pa je ves teden obeleževala okoljski teden v razstavišču Urban v središču Maribora.

Predsednik države Borut Pahor se je v soboto udeležil otvoritve vhodnega portala v pragozd Rajhenavski Rog, kjer se je odvil tudi vzdržljivostni pohod po medvedovih stopinjah. V soboto se je odvilo tudi tradicionalno čiščenje Ljubljanice in njenega nabrežja. Tudi sicer se v Sloveniji v času med svetovnim dnevom voda in dnevom Zemlje tradicionalno odvijejo številne spomladanske čistilne akcije.

Ideja za obeležitev dneva, posvečenega okolju, se je sicer porodila ameriškemu senatorju iz Wisconsina Gaylordu Nelsonu, potem ko je videl posledice ogromnega razlitja nafte v kalifornijski Santa Barbari leta 1969. 22. aprila 1970 se je tako 20 milijonov Američanov podalo na ulice, v parke in avditorije in zahtevalo varno okolje in trajnostno ravnanje z njim. Masovni protesti so pripeljali do ustanovitve ameriške Agencije za varovanje okolja (EPA) in sprejetja zakona o čistem zraku, čisti vodi in ogroženih vrstah.

Leta 1990 je bil dan Zemlje prvič globalen, mobiliziral je 200 milijonov ljudi v 141 državah in znova pripeljal okoljska vprašanja na globalno politično agendo. Dandanes ga obeležujemo po vsem svetu, po oceni Earth Day Network v skoraj 200 državah. Prihodnje leto bomo proslavili 50. obletnico prvega dneva Zemlje.