Čudežni deček: S programiranjem služi že od 13. leta

Že od zgodnjega otroštva ga fascinirata računalništvo in elektrotehnika nasploh. Ko je bil star 12 let, se je z računalništvom začel resneje ukvarjati in se odločil, da se bo naučil kakšnega od programskih jezikov. »Pa mi sprva ni šlo, ker nisem vedel, kaj sploh hočem sprogramirati. Kmalu sem dojel, da potrebujem idejo za izdelek. Ko imaš v glavi nekaj konkretnega, ko imaš pred seboj jasen cilj, je veliko lažje začeti akcijo,« razlaga.

Potem so stvari stekle. Ko je vedel, kaj hoče, se je lahko zelo hitro naučil programiranja in že po mesecu dni ustvaril svoj prvi produkt. To je bila digitalna platforma za osnovne šole Edu2Think, ki bi nadomeščala konvencionalne teste na papirju. »Takrat še nisem vedel, da se tega nisem spomnil prvi, na trgu je že bila vrsta podobnih rešitev, kot so denimo Moodle ali Chamilo.« Vendar ga konkurenca ni prestrašila, saj je nadaljeval svojo podjetniško pot.



Lotil se je iskanja potencialnih 'naročnikov' in se spomnil sošolca, ki je rad risal. Ogledal si je njegove grafične umetnije in predlagal, da bi sklenila poslovno partnerstvo. Projekt je sicer propadel, a Andrei se ni predal.

Začel je testirati računalniške igrice in potencialne viruse. Pri tem se je naučil, da neuspeh ni vedno slaba stvar, temveč samo eden od korakov na poti k uspehu. Po treh mesecih preizkušanja je dobil ponudbo iz nekega ruskega podjetja, da bi zanje oblikoval spletno stran in postavil spletno trgovino. To naključje je botrovalo dejstvu, da je imel že pri trinajstih lasten studio za oblikovanje spletnih strani. »Našli so me seveda prek mojih sorodnikov, saj sta oče in mama vsem razlagala o mojem katalogu igric in me hvalila, 'kako genialen sem',« v smehu pove mladi podjetnik in nadaljuje: »Vedeli so, da imam komaj 13 let, ampak to jih ni motilo. Podjetje je sicer med veliko krizo v Rusiji propadlo, zato s tem delom res nisem veliko zaslužil. Račun je znašal komaj 120 evrov, ampak to je bilo prvih 120 evrov, ki sem si jih v življenju sam prislužil,« ponosno pristavi.



Med štipendiste Ustvarjalnikove Fundacije za ustvarjalne mlade se je Andrei Morozov zapisal z idejo Flare, to je neke vrste elektronska kresnička, ki malčke varuje v prometu. Rodila se je v Zavodu 404, kjer so mlademu ruskemu fantu pomagali fizično izdelati prvo digitalno napravo. »Deluje kot nekakšen GPS, čeprav to ni. Starši lahko s posebno aplikacijo ves čas spremljajo lokacije, kjer se v danem trenutku nahaja njihov otrok, opremljen s Flare, elektronsko kresničko,« pojasni 17-letni mojster elektronike in dodaja: »Ni jim treba ves čas gledati na telefon ali računalnik. Uvedli smo namreč dodatno funkcijo. Starši si lahko v naprej nastavijo lokacijo in ko otrok pride v šolo, na primer, ali domov, jih njihova naprava na to opozori s piskom, vibracijo, ali kakšnim drugim obvestilom. Ohišje naprave je narejeno iz posebne plastike, ki odbija svetlobne žarke, znotraj pa je elektronsko vezje, ki sem ga s pomočjo svoje delovne skupine sprogramiral sam. Materiale pa večinoma nabavljamo v Nemčiji in ZDA, odvisno za katero komponento gre. Prav v Nemčiji, na primer, v tovarni, kjer nam tiskajo vezja, do neke mere že sestavijo Flare. Večje proizvodnje še nismo zagnali, ker še vedno iščemo najkakovostnejšega in cenovno najbolj ugodnega ponudnika za večje serije izdelka.«

Kot pravi Andrei, tudi pri tej preizkušnji ni šlo vse 'po maslu'. Pri delu s skupino Flare je spoznal, da je vodenje ljudi zahtevna naloga, prav tako pa tudi izdelava poslovnega načrta za trženje produkta. Na tem področju fantu mentorsko pomagajo pri Ustvarjalniku, njegov pokrovitelj pa je Nova ljubljanska banka, ki mu vsak mesec nakaže štipendijo, s katero lahko vsaj delno pokrije stroške razvoja projekta. Zastavil si je zelo ambiciozen cilj: »Zelo bi bil zadovoljen, če bi lahko že v letošnjem septembru, na začetku šolskega leta, s Flare opremili vsakega slovenskega prvošolčka. Pri tem seveda računam na sodelovanje s kakšno pristojno inštitucijo za varnost prometa, ki bi s pomočjo Flare lahko tudi bolj učinkovito načrtovala umestitev prehodov za pešce v prostor, saj bi strokovnjaki na aplikaciji lahko spremljali, na primer, kje največ otrok prečka cestišče. To je eden od družbeno odgovornih argumentov, ki me žene naprej, če bom s projektom Flare lahko tudi kaj zaslužili, bo pa še toliko bolje,« odkrito pove simpatičen in podjeten mladenič.

​V prihodnosti si seveda želi ostati v podjetništvu in še naprej razvijati svoje poslovne ideje. Morda bo že kmalu imel web studio, ki ne bo omejen le na Slovenijo. Najbolj ga vleče v svet elektrotehnike, a se zaveda, da mu pridobljene podjetniške veščine v prihodnje lahko nadvse koristijo. »V današnjem času, ko je tehnologija dvigalo sveta, se moramo opreti na povezovanje različnih znanj,« je prepričan Andrei Morozov, ki poznavalsko dodaja: »Sodelovanje in naklonjeno lokalno okolje sta pomemben del uspeha v podjetništvu.« Sedemnajstletnik ne zagotavlja, da bo na dolgi rok ostal v Sloveniji. Tu je našel udobno gnezdo za dober začetek, ni pa prepričan, da je tako majhna država kot je naša, najbolj primerna za tiste, ki si želijo leteti daleč in visoko.