Članice EU dosegle kompromis glede Severnega toka 2
Dogovor je dovolj, da več milijard evrov vreden projekt ni več vprašljiv. Kompromisni predlog sta oblikovali Nemčija in Francija.
Odpri galerijo
Stalni predstavniki držav članic EU so danes v Bruslju dosegli dogovor o skupnem stališču do sprememb direktive o plinu, ki je pomembna za razvoj projekta Severni tok 2. To bo omogočilo začetek pogajanj komisije s parlamentom, s čimer želi Bruselj postaviti skupna pravila za plinovode, ki v EU prihajajo iz tretjih držav.
Predstavniki članic EU so po pisanju tujih tiskovnih agencij danes dosegli dogovor o skupnem stališču, ki sledi pomislekom komisije. Z določitvijo strožjih zahtev za plinovod naj bi namreč bolj zadostili varnostnim vprašanjem. Dogovor pa prinaša tudi to, da več milijard evrov vreden projekt ni več vprašljiv. Kompromisni predlog sta oblikovali Nemčija in Francija.
Evropska komisija je bila do projekta precej zadržana, zato je predlagala spremembo direktive. Z njo želi zagotoviti, da bo pritok ponudbe zemeljskega plina iz Rusije v Evropo v skladu s pravili evropskega energetskega trga, zlasti na področju pravil konkurence, torej na področjih, kot sta preglednost cen ter ločevanje dejavnosti med dobavitelji in upravljavci infrastrukture.
Evropska komisija želi tudi, da projekt ne postavlja pod vprašaj energetske neodvisnosti EU in zanesljivosti oskrbe s plinom. »To stališče komisije ostaja nespremenjeno,« so danes izpostavili v Bruslju.

Severni tok 2 dopolnjuje Severni tok 1, ki ga upravlja ruski Gazprom. Rusijo in Nemčijo bo nov plinovod neposredno povezal pod Baltskim morjem prek teritorialnih voda Rusije, Finske, Švedske, Danske in Nemčije. Z njim naj bi podvojili količino plina, ki prek prvega plinovoda pride v Nemčijo, njegova gradnja že teče. Plin naj bi po njem stekel nekje do konca leta.
Slovenija je na srečanju po neuradnih informacijah zagovarjala stališče, da mora biti gradnja v skladu z evropskim pravnim redom.
Predstavniki članic EU so po pisanju tujih tiskovnih agencij danes dosegli dogovor o skupnem stališču, ki sledi pomislekom komisije. Z določitvijo strožjih zahtev za plinovod naj bi namreč bolj zadostili varnostnim vprašanjem. Dogovor pa prinaša tudi to, da več milijard evrov vreden projekt ni več vprašljiv. Kompromisni predlog sta oblikovali Nemčija in Francija.
Evropska komisija je bila do projekta precej zadržana, zato je predlagala spremembo direktive. Z njo želi zagotoviti, da bo pritok ponudbe zemeljskega plina iz Rusije v Evropo v skladu s pravili evropskega energetskega trga, zlasti na področju pravil konkurence, torej na področjih, kot sta preglednost cen ter ločevanje dejavnosti med dobavitelji in upravljavci infrastrukture.
Evropska komisija želi tudi, da projekt ne postavlja pod vprašaj energetske neodvisnosti EU in zanesljivosti oskrbe s plinom. »To stališče komisije ostaja nespremenjeno,« so danes izpostavili v Bruslju.

...
Severni tok 2 dopolnjuje Severni tok 1, ki ga upravlja ruski Gazprom. Rusijo in Nemčijo bo nov plinovod neposredno povezal pod Baltskim morjem prek teritorialnih voda Rusije, Finske, Švedske, Danske in Nemčije. Z njim naj bi podvojili količino plina, ki prek prvega plinovoda pride v Nemčijo, njegova gradnja že teče. Plin naj bi po njem stekel nekje do konca leta.
Slovenija je na srečanju po neuradnih informacijah zagovarjala stališče, da mora biti gradnja v skladu z evropskim pravnim redom.
Več iz rubrike
Konec vojne ne pomeni hitre obnove preskrbe s plinom
ZDA so postale največje dobaviteljice utekočinjenega plina, na trgu pa ne bi tekmovale z ruskimi dobavami.
Gozdarske prikolice – zanesljivost in moč za profesionalno rabo
Vsakdo, ki se ukvarja z gozdarstvom ali pa je lastnik gozda, ve, da so gozdarske prikolice nepogrešljive.
Zadnje novice
Ne spreglejte
Vstopamo v novo dobo varčevanja? Ta banka ponuja depozit z obrestmi vnaprej
AKTUALNO
Moj spletni priročnik – nepogrešljiv vir informacij za podjetnike
AKTUALNO
Bayerjeva najdražja napaka v zgodovini podjetja
AKTUALNO
Trump je pri napadu na vladavino prava »izjemno hiter in prizadeven«
AKTUALNO