Čez 30 let bi lahko v morjih zmanjkalo rib

Vsak od nas poje povprečno 20 kilogramov rib na leto, kar je skoraj dvakrat toliko kot pred 50 leti. Ker je povpraševanje po ribah v svetovnem merilu vse večje, se lahko zgodi, da bodo morja leta 2048 brez rib.
Fotografija: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Jože Suhadolnik

Kakšno bo videti Jadransko morje čez 30 let? Dveminutni video v maketi podmornice prihodnosti, ki je danes stala na ljubljanskem Kongresnem trgu, pokaže klavrno sliko – praznino. »Že zdaj je stanje rib v Jadranskem morju katastrofalno,« pravi Danijel Kanski, svetovalec za ribištvo v svetovni organizaciji za varstvo narave World Wildlife Fund (WWF), ki v evropskem projektu Fish Forward tudi slovenske potrošnike ozavešča, da z izbiro trajnostnih ribiških proizvodov neposredno vplivamo na ponudbo izdelkov v prodajalnah ter na izboljšanje metod ulova in vzgoje rib.

»Neskončno prostranstvo oceana se je izkazalo za končno. Na območju celotnega Jadrana je 93 odstotkov ribjih staležev čezmerno ulovljenih. Nasploh z različnimi mrežami in orodji lovimo do trikrat več rib, kot jih lahko naši oceani trajnostno zagotovijo,« razlaga. Če se bo trend slabega gospodarjenja nadaljeval s takšno hitrostjo, bi do leta 2048 v naših morjih in oceanih lahko povsem zmanjkalo rib, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo več milijonov ljudi v državah v razvoju.

Jemo uvožene ribe

Posamezni Španec na leto poje več kot 40 kilogramov rib, Slovenec manj kot 10, Hrvat okoli 12, Italijan okoli 25 kilogramov, Kanski niza statistične podatke. A večina rib, ki konča na naših krožnikih, ni jadranskih, ampak uvoženih iz Atlantika in Indijskega oceana. »Evropa uvozi največ rib in morskih proizvodov na svetu. Leta 2014 so sredozemske države EU uvozile kar 85 odstotkov vseh zaužitih rib, od tega skoraj 50 odstotkov iz držav v razvoju,« poudarja Kanski.

Tudi Slovenija večino ribiških proizvodov uvozi. Kanski pravi, da vse ribe ne bodo izginile, a se morajo ljudje zavedati, da se bo v prihodnosti marsikaj spremenilo: »Ribe bodo vse dražje in manj dostopne.« Seveda obstajajo mehanizmi za preprečitev najbolj črnega scenarija. Ribolovne kvote, ki so rešile jadranske tune, so se izkazale za najboljši način gospodarjenja, je prepričan Kanski. Bo pa pomembno vlogo v prihodnosti imela tudi akvakultura, ki bo zamenjala velik del ribolova: »Lani se je prvič v svetovnem merilu količina ulovljenih in gojenih rib izenačila.«

Katero ribo kupiti?

Ali bomo čez 30 let še lahko jedli morske ribe, je odvisno od nas, pravijo v WWF. Potrošniki lahko s svojimi nakupnimi navadami spremenimo tok dogajanja, zato so na spletu objavili tudi vodič, katero ribo kupiti. »Če je le mogoče, ne jejmo mladic, preverimo izvor ribiških proizvodov, izberimo trajnostno ulovljeno ribo, ki jo lahko prepoznamo po certifikatih MSC (Marine Stewardship Council) ali ASC ali oznako o organskem poreklu,« razlaga Bojan Stojanović iz WWF Adria. Dodaja, da je ribe s takimi certifikati že mogoče najti v Lidlu, Sparu, E. Leclercu. Dober zgled so Avstrijci, je dodal Kanski: »Avstrija nima morja, ampak so potrošniki previdni pri nakupih in zahtevajo trajnostne produkte.«

Več iz rubrike

Komentarji: