Cenovni razpon za delnico NLB po načrtih določen do konca meseca

Po objavi namere za prvo javno ponudbo (IPO) delnic NLB 15. maja bo SDH po načrtih do konca meseca objavil še prospekt za IPO. Ker bo v njem določen cenovni razpon za delnico NLB, bo moral o tem prej odločati nadzorni svet SDH. To se bo tako zgodilo prihodnji teden ali v zadnjih dneh maja.
Fotografija: Igor Zaplatil
Odpri galerijo
Igor Zaplatil

Slovenski državni holding (SDH) in NLB sredi meseca po soglasju nadzornikov SDH k začetku prodajnih postopkov objavila namero za IPO delnic NLB na ljubljanski in londonski borzi. Ponudba se bo nanašala na najmanj 50 in največ 75 odstotkov minus ena delnica NLB, zaključena pa naj bi bila do sredine junija.

V ponudbi bodo malim vlagateljem v Sloveniji ponudili 10 odstotkov delnic, 90 odstotkov pa institucionalnim vlagateljem. Prodajalec bo na koncu delnice prerazporedil iz institucionalne tranše v tranšo za male vlagatelje ali obratno, odvisno od količine vpisov v posamezni tranši, je razvidno iz objavljene namere za IPO delnic NLB.

V objavi prospekta IPO pa mora biti naveden tudi cenovni razpon za delnico, končna cena znotraj tega razpona pa se določi po izteku vpisa. Knjiga naročil naj bi bila prav tako odprta približno 14 dni po objavi prospekta. O končni ceni bodo odločali nadzorniki SDH, morda pa tudi vlada kot skupščina SDH.

Tako se je denimo primerilo v primeru na koncu neuspešne prodaje Telekoma sredi leta 2015, ko sta uprava in nadzorni svet SDH ponudbo takratnega interesenta ocenila kot primerno in ekonomsko utemeljeno, a nadzorniki soglasja k prodaji niso dali, temveč so odločitev o tem prepustili vladi kot skupščini holdinga.

Da bi se temu v prihodnje izognili, je država prevetrila ureditev korporativnega upravljanja v družbah v državni lasti ter nadzorni svet SDH. A se pri njem tudi sedaj zapleta, saj je ta brez dveh članov, ena članica pa zaradi navzkrižja interesov ne odloča o zadevah, povezanih z NLB.

Predsednik nadzornikov Damijan Belič je zagato rešil tako, da je predlagal sodno imenovanje še enega člana nadzornikov, tako da o zadevah NLB lahko odločajo trije člani. Če nadzorniki soglasja k prodaji NLB ne bi podal, lahko uprava odločitev o vodenju posameznega posla prenese na skupščino. A, ker gre za predvideno prodajo do treh četrtin največje banke v državi, je precej verjetno, da bo na koncu odločanje o tem vendarle politično.

Če bodo predstavitve za nakup delnic NLB po svetovnih finančnih centrih med vlagatelji, med njimi tudi velikimi institucionalnimi, uspešne in bo vsaj polovice banke prodana, se bodo delnice NLB uvrstile na borzo. S tem bi bili postopki prodaje preostalega predvidenega deleža precej lažji.

To bi bila vzpodbuda za slovenski kapitalski trg, na katerem je dogajanje kljub naporom Ljubljanske borze še vedno precej anemično. Delnica NLB bi bila na domači borzi po tržni kapitalizaciji druga največja za delnicami Krke.

Več iz rubrike