Ceni 100-oktanskega bencina in kurilnega olja po liberalizaciji različno

Vlada se je z analizo seznanila na predlog odbora DZ za gospodarstvo, sklep je potrdil DZ, na podlagi tega pa je ministrstvo za gospodarstvo zaprosilo Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za izdelavo analize posledic deregulacije cen naftnih derivatov od aprila do decembra lani.

Umar je pripravil pregled gibanja cen dereguliranih naftnih derivatov, ministrstvo za finance pa je naredilo oceno vpliva deregulacije cen naftnih derivatov na proračun v omenjenem lanskem obdobju, so po današnji seji sporočili z vlade.

Ceni naftnih derivatov, vključenih v pregled, sta se po njuni sprostitvi aprila lani gibali različno: cena bencina je celotno analizirano obdobje presegala modelsko ceno, dejanska maloprodajna cena kurilnega olja pa je bila v povprečju za 0,3 odstotka nižja od najvišje maloprodajne cene, če bi ceno še naprej določala država.

Razlike med obema naftnima derivatoma so opazne tudi pri primerjavi cen največjih treh trgovcev. Razlike med cenami prvih treh ponudnikov 100-oktanskega bencina so bile zelo majhne, pri prodajalcih kurilnega olja pa so se bolj razlikovale, kar bi lahko bilo posledica večje konkurence na trgu, so še zapisali.

Na podlagi podatkov ministrstev za infrastrukturo ter gospodarstva je Umar ugotovil, da je maloprodajna cena 100-oktanskega bencina od aprila do konca lanskega leta za 1,3 odstotka presegla ceno, ki bi veljala, če cena derivata ne bi bila deregulirana. V enakem obdobju so se marže trgovcev pri tem bencinu povišale za okoli petino.