Cene kavnih zrn so se podvojile in še rastejo

Običajno se ob mednarodnem dnevu kave, ki je 1. oktobra, opozarja na to, da nizke cene nepraženih kavnih zrn komaj zadostujejo za preživetje pridelovalcev in njihovih družin. Letos je bilo nekoliko drugače, saj so se cene teh podvojile in obstaja velika verjetnost, da bodo še naprej rasle. Ironija je v tem, da so razlog za podražitev naravne katastrofe v Braziliji, zaradi česar imajo pridelovalci manj pridelka.
 

Zakaj se je kava podražila?

 
The Conversation navaja, da se je v zadnjih 12 mesecih t. i. 'cena C' zvišala z 92 centov na 1,68 evra za 454 gramov (funt). Cena C je referenčna cena za kavo Arabico na newyorški mednarodni blagovni borzi. V juliju je omenjena cena zrasla na 1,79 evra in tako presegla mejo dveh ameriških dolarjev.
 
Skoraj vse pogodbe za dobavo kave se primerjajo s ceno C, tako da so se cene za zelena, nepražena zrna Arabice v zadnjem letu zvišale za več kot 80 odstotkov. Cene kave Robuste, cenejše in manj okusne alternative, so se zvišale za več kot 30 odstotkov. Strokovnjaki menijo, da obstaja velika verjetnost, da se bodo te cene v prihodnjih mesecih še povišale.
 
Glavni razlog za rast cen je vrsta naravnih nesreč v Braziliji. Ta je daleč največja svetovna proizvajalka kave, saj pridela približno 35 odstotkov svetovnega pridelka. Obseg pridelka sicer od leta do leta niha, vendar to običajno ne vpliva na cene. Proizvajalci namreč s pomočjo terminskega trga za kavo zmanjšujejo tveganja z upravljanjem zalog in varovanjem cen.
 
Bo pa pridelek konec leta 2021 verjetno bistveno nižji kot običajno. To je posledica kombinacije hude suše na začetku sezone in nedavnih močnih pozeb. Brazilske oblasti napovedujejo najnižjo letino kave Arabice v zadnjih 12 letih. Kavovci lahko dozorijo v petih letih, zato bo trajalo nekaj sezon, preden bo popolnoma jasno, kolikšna škoda je nastala, navaja The Conversation. Nekateri menijo, da bi lahko pozeba v najslabšem primeru prizadela dve tretjini dreves, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na svetovno oskrbo. To bi lahko povzročilo, da bi cena C zrasla na tri ali celo štiri dolarje za 454 gramov nepražene Arabice.
 

Bomo zaradi podražitve pili slabšo kavo?

 
Kavovec 'Robusta' (Coffea canephora) je bil za gojenje kave prvič uporabljen v vzhodni Aziji konec 19. stoletja, ko je pridelava kave zaradi kavne listne rje skoraj izginila. V zadnjem času so se postopki 'čiščenja' kave Robuste za zmanjšanje neželenih arom izboljšali do te mere, da je njen delež v kavnih mešanicah vse večji. To je opazno predvsem na trgih, kjer je nizka cena gonilna sila, denimo pri instant kavi.
 
Če bodo cene kavnih zrn še naprej naraščale, bi lahko uporaba večjega deleža Robuste v mešanicah preprečila, da bi postala kava za potrošnike predraga. Vendar bo to v kratkem roku težko doseči zaradi strogih covid-19 omejitev v Vietnamu, kjer pridelajo največ Robuste, pojasnjuje pri The Conversation. Zaradi strogih omejitev so nastale motnje pri transportu kave in upravljanju logistike nadaljnjega prevoza v številnih državah, kjer proizvajajo kavo.
 
Posredniki se zato borijo za zagotovitev zadostnih zalog. Pražarne razmišljajo o tem, kako bi višje cene prenesle na svoje poslovne stranke, potrošniki pa se soočajo z možnostjo, da bodo za kavo plačevali višje cene. Toda kdo bo zmagovalec tega zadnjega dviga cen?
 
Zagotovo bodo to tista brazilska kmetijska podjetja, ki bodo preživela neposredne posledice pozebe, pa tudi dobro kapitalizirane srednje velike kmetije v Latinski Ameriki. Kaj pa mali in samooskrbni kmetje, ki predstavljajo 95 odstotkov pridelovalcev kave? Mednarodna organizacija za kavo (ICO) in njene države članice so te kmete dolga leta predstavljale kot žrtve globalnih tržnih sil. Zdaj bomo ugotovili, ali so ti akterji kmetom zmožni vrniti večjo vrednost, ki jo ustvarja njihova kava. Če je tako, potem bo mednarodni dan kave resnično vreden praznovanja.
 
Po ocenah ICO naj bi proizvajalke kave letos proizvedle 169,6 milijona 60-kilogramskih vreč kavnih zrn. Slovenska tiskovna agencija (STA) piše, da je na svetu sicer 25 milijonov pridelovalcev kave, posel s kavo pa je ocenjen na 172 milijard evrov. Kava zaseda med vsemi vrstami blaga, s katerimi se trguje, drugo mesto. Na prvem je surova nafta. Povprečen Slovenec spije približno šest kilogramov kave na leto, največ pa jo spijejo Skandinavci. Povprečen Finec spije 12 kilogramov kave letno, Šved 10 kilogramov, Islandec in Danec pa po devet kilogramov kave, so navedli v eni od vodilnih svetovnih pražarn kave, dunajskem Julius Meinlu.