Če ni kemije, investicija ne bo uspešna

Tilen Travnik je soustanovitelj in partner podjetja D-Labs, v katerem uporablja svoje 15-letne izkušnje s področja agilnega vodenja pri optimizaciji razvojnih procesov internetnih produktov. Kombiniranje znanj iz raziskovalne sfere, MBA in vitkega podjetništva mu omogoča, da hitro izboljšuje razvojne procese tako v korporacijah kot v zagonskih podjetjih. V zadnjih šestih letih je uspešno preobrazil vodstva in ekipe v več kot 20 podjetjih doma in v Veliki Britaniji. Trenutno je svetovalec, investitor in ustanovitelj prebojnega startupa Bevo. Z njim smo se pogovarjali o miselnosti in korakih, ki so potrebni za dobrega podjetnika in investitorja.
 
Kateri so bili tisti koraki, ki so te pripeljali na točko, kjer si danes?
V osnovi sem študiral živilsko tehnologijo, zato sem začel razmišljati, kako bi lahko povezal tisto, kar sem počel, z IT-področjem. Bilo je več poskusov, a poseben mejnik je bil pred štirimi leti, ko sem zaradi okoljskih, zdravstvenih in etičnih razlogov spremenil način prehranjevanja. Opazoval sem startupe v tujini, ki se ukvarjajo s tem področjem, in ugotovil, da se obnašajo enako kot »softverski«. Danes sem tako ustanovitelj novega startupa Bevo, v katerem se ukvarjamo s teksturiranjem rastlinskih beljakovin oziroma izdelujemo »fake« meso.
 
Kako te je pot zapeljala na področje živilske tehnologije?
Že od nekdaj sem oseba, ki potrebuje širino. Nikoli se nisem omejeval s tem, kaj bi v življenju lahko počel. V srednji šoli sem sicer dobil namig, da bi bila lahko živilska tehnologija zanimiv študij zame. Na informativnem dnevu sem bil seznanjen, da se tam lahko naučim na biokemičnem nivoju, zakaj odtrgan košček solate porjavi in na drugi strani kakšno črpalko potrebujem za črpanje dveh kubičnih metrov majoneze iz ene strani tovarne na drugo. Ta širina mi je ustrezala.
 
Trenutno se intenzivno ukvarjaš s startupom Bevo, kjer razvijate idejo pridelave nadomestka mesa v reaktorju, za katero ste prejeli tudi investicijo slovenskega sklada Silicon Gardens II. Kje se vidite čez dve leti?
Naredili smo tretjo generacijo našega izdelka. Z njo smo prišli do točke s primerjalno peko govedine in našega produkta. Teksturno smo že boljši, produkt je pripravljen, nekoliko pa bi morali izboljšati še okus. Zdaj smo v fazi, ko iz nekaj kilogramov pridelave na dan napredujemo in postajamo »scale up«, ki izdeluje več sto kilogramov na dan.
 
Misliti je treba na veliko, globalno, a tu se pogosto pojavijo druge težave. Kaj opažaš?
Ja, res je. Nemalokrat se zgodi, da se razmišlja globalno, na široko, a se pozabi na tiste osnovne pomembne stvari. Pogosto je načrt zelo dobro izdelan, kako priti s 500 na 5000 uporabnikov in s 5000 na 50.000, zelo redko pa se srečamo s tem, da se dobro razume, kako do prvih pet in prvih 50, kdo so, kakšen pristop izbrati. Tudi na trgu sem opazil, da ne najdem pravega »canvasa«, ki bi nam pomagal učinkovito peljati skozi te prve ovinke. Na D-Labsu sem se zato odločil, da naredim to orodje, da oblikujem »canvas«, ki se nam bo pomagal spopasti s temi izzivi.

Kako, svetuješ, naj se startupi lotijo iskanja vlagateljev? Si že doživel, da je kdo dal denar zgolj za idejo?
Videl sem že, da je nekdo na power point dobil 100.000 funtov, vendar je ta oseba s seboj prinesla tudi sebe, svoje izkušnje in svoje ozadje. Če kdo, ki pride s fakultete, naredi power point in gre do investitorja s prošnjo, naj mu da 30.000 EUR, mu verjetno ne bo uspelo. Se pravi, če si oseba, ki je v neki industriji ogromno dosegla, zdaj pa si v tej industriji odkril problem, ki ga je treba rešiti, kaj vlagatelj tvega? Načeloma mnogo manj, kot če si na začetku. Če si na začetku, bo nujno treba idejo dokazati na bistveno več načinov, da bo vlagatelj prepričan o zgodbi.

Kje dobiti investitorja?
V Sloveniji sicer imamo nekaj skladov tveganega kapitala, ki se načeloma ne bodo ukvarjali z malimi vlaganji, ker gre za preveč dela. Zato smo se s partnerji lotili tudi projekta Šola za vlagatelje, kjer poskušamo ozavestiti lokalne podjetnike s presežkom denarja, da obstaja tudi vlaganje v startupe.

V Kamniku smo se lotili šole podjetništva, oblikovali tudi manjši sklad na tem področju. Menim, da podjetniki sicer obstajajo, a nimajo znanja na področju tveganega kapitala, kako pomagati. Svetoval bi, da si najdete kakega, da vam pomaga.

Dobro lekcijo smo dobili na začetku, ko smo vložili v neko zagonsko podjetje, zahtevali ogromno poročanja in drugih zadev ter na koncu prišli do tega, da je podjetnik želel ta vloženi denar vrniti, ker se ni želel ukvarjati in izgubljati energije s stvarmi, ki niso bistvene za razvoj njegovega poslovanja.

Koga si v startup svetu spoznal, da je danes uspešen in ga vsi spremljamo na daleč? Oziroma ali si srečal koga, ki te je premaknil?
V Sloveniji jih imam ogromno. Izpostavil pa bi dva. Eden je Boštjan Špetič, ki je starosta slovenskega »venture capital driven« podjetništva. Je dober prijatelj in človek z ogromno empatije in razumevanja. Njegov nasvet mi še nikoli ni škodil. Na drugi strani bi omenil še Marka Pleška, ki brez dlake na jeziku pove tisto, kar moraš v danem trenutku slišati. Vsekakor pa obstaja še oseba, ki jo moram izpostavit – Jerry Colonna, ki je »venture capitalist« in je v tem svetu »izgorel«. Danes je izvršni coach, ki pomaga, da se to ne bi zgodilo drugim, in ljudi spodbuja, da sledijo svojim notranjim željam in hotenjem, ki nas bogatijo.

Kakšen je tvoj nasvet zagonskim podjetjem in investitorjem pri odločanju za sodelovanje?
Investicija v startup v zgodnji fazi je podobna začetku novega romantičnega razmerja. Oseba na drugi strani ti mora biti dovolj všeč, da si lahko predstavljaš, da boš z njo nekaj časa skupaj. Če te kemije ni, potem tudi ta investicija ne bo uspešna.

Šolo za vlagatelje financira Slovenski podjetniški sklad, organizirajo pa jo izkušeni vlagatelji tveganega kapitala iz Kluba Poslovni angeli Slovenije in Kikštarterja v sodelovanju s SAŠA inkubatorjem in Katapultom. Več informacij lahko najdete na spletni strani www.solazavlagatelje.si ali linkedin strani: https://www.linkedin.com/company/šola-za-vlagatelje