Čakanje na delo - vlada korak bližje zahtevam delodajalcev
Pri karanteni pa bo za nadomestilo plače po zadnjem predlogu zakona poskrbela izključno država.
Odpri galerijo
Pomoč bo zagotovljena delodajalcem, ki zaradi slabega poslovnega položaja ne bodo mogli zagotavljati dela najmanj 30 odstotkom zaposlenim delavcem hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.
Vlada je potrdila predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki ob širjenju koronavirusa predvideva subvencioniranje čakanja na delo doma in v določenih primerih karantene, je dejala ministrica za delo, ki opravlja tekoče posle, Ksenija Klampfer. Pri tem je po pozivih delodajalcev omilila pogoje za koriščenje ukrepa.
Kot je razvidno iz predloga zakona, ki ga bo DZ obravnaval po nujnem postopku in je objavljen na spletnih straneh vlade, bo država delodajalcem priskočila na pomoč v primerih, ko zaradi slabega poslovnega položaja ne bodo mogli zagotavljati dela najmanj 30 odstotkom zaposlenim delavcem hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.
Sprva je sicer ministrstvo za delo, ki je predlog pripravilo, načrtovalo, da bo ukrep na voljo tistim delodajalcem, ki zaradi težav ne bodo mogli zagotavljati dela najmanj 50 odstotkom zaposlenim delavcem hkrati. Delodajalske organizacije pa so opozarjale, da je ta spodnja meja previsoka.
Pomoč države je predvidena tudi v primerih, ko delavec dela ne bo mogel opravljati zaradi karantene, odrejene z odločbo ministra za zdravje.
V obeh primerih bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove za nadomestilo plače. Pri čakanju na delo bodo breme izplačila nadomestila plače v višini 60 odstotkov nosili delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa država, pri karanteni pa bo za nadomestilo plače po zadnjem predlogu zakona poskrbela izključno država.
Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.
V predlogu zakona so predpisani tudi pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače, med drugim se bo moral delodajalec zavezati k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu še za vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
Delodajalec bo pravico do delnega povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo v elektronski in pisni obliki, vložiti pa jo bo moral pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Do delnega povračila nadomestila plače pa ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, neplačniki plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelji delovne zakonodaje ter tisti, nad katerimi je bil uveden postopek insolventnosti.
Kot še izhaja iz predloga zakona, bo interventni ukrep za subvencioniranje državo stal 50 milijonov evrov, za subvencioniranje karantene pa 520.000 evrov. Pet milijonov evrov bo zagotovljenih iz splošne proračunske rezerve, razlika pa s prerazporeditvami sredstev v okviru možnih prihrankov državnega proračuna.
Ministrstvo za delo v gradivu pojasnjuje še, da je namen interveniranja "prispevati k ohranitvi delovnih mest v podjetjih, ki poslujejo v prizadetih panogah" oziroma ohranitvi pravic delavcev in zmanjšanju pritiska na odprto brezposelnost.
Kot je razvidno iz predloga zakona, ki ga bo DZ obravnaval po nujnem postopku in je objavljen na spletnih straneh vlade, bo država delodajalcem priskočila na pomoč v primerih, ko zaradi slabega poslovnega položaja ne bodo mogli zagotavljati dela najmanj 30 odstotkom zaposlenim delavcem hkrati in jih bodo napotili na začasno čakanje na delo.
Sprva je sicer ministrstvo za delo, ki je predlog pripravilo, načrtovalo, da bo ukrep na voljo tistim delodajalcem, ki zaradi težav ne bodo mogli zagotavljati dela najmanj 50 odstotkom zaposlenim delavcem hkrati. Delodajalske organizacije pa so opozarjale, da je ta spodnja meja previsoka.
Pomoč države je predvidena tudi v primerih, ko delavec dela ne bo mogel opravljati zaradi karantene, odrejene z odločbo ministra za zdravje.
V obeh primerih bodo delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove za nadomestilo plače. Pri čakanju na delo bodo breme izplačila nadomestila plače v višini 60 odstotkov nosili delodajalci, preostalih 40 odstotkov pa država, pri karanteni pa bo za nadomestilo plače po zadnjem predlogu zakona poskrbela izključno država.
Obdobje delnega prejemanja povračila nadomestila za namen začasnega čakanja na delo bo lahko trajalo največ tri mesece oziroma za obdobje odrejene karantene.
V predlogu zakona so predpisani tudi pogoji za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače, med drugim se bo moral delodajalec zavezati k ohranitvi delovnih mest delavcev na začasnem čakanju na delu še za vsaj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.
Delodajalec bo pravico do delnega povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo v elektronski in pisni obliki, vložiti pa jo bo moral pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Do delnega povračila nadomestila plače pa ne bodo upravičeni delodajalci, ki so davčni dolžniki, neplačniki plač in prispevkov za socialno varnost, kršitelji delovne zakonodaje ter tisti, nad katerimi je bil uveden postopek insolventnosti.
Kot še izhaja iz predloga zakona, bo interventni ukrep za subvencioniranje državo stal 50 milijonov evrov, za subvencioniranje karantene pa 520.000 evrov. Pet milijonov evrov bo zagotovljenih iz splošne proračunske rezerve, razlika pa s prerazporeditvami sredstev v okviru možnih prihrankov državnega proračuna.
Ministrstvo za delo v gradivu pojasnjuje še, da je namen interveniranja "prispevati k ohranitvi delovnih mest v podjetjih, ki poslujejo v prizadetih panogah" oziroma ohranitvi pravic delavcev in zmanjšanju pritiska na odprto brezposelnost.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.
