Boštjan Jazbec pod oznako zaupno pri ECB ostro nad slovensko zakonodajo.

Štiri leta po sanaciji bančnega sistema se v Sloveniji pripravlja zakonodaja, ki bi lahko pripomogla k razkritju ozadja dogajanja decembra 2013. Možnost vpogleda dobiva računsko sodišče, razlaščeni obvezničarji pa podlago za sodno varstvo.
Fotografija: Jure Eržen
Odpri galerijo
Jure Eržen

Zaradi tega je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pisal guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju in ga posvaril pred računskim sodiščem. Glede na dokumentacijo, s katero razpolagamo, guvernerja Jazbeca najbolj skrbi prav morebitni vpogled računskega sodišča v dogajanje decembra 2013.

Že dan po tem, ko je državni zbor sprejel zakon o BS, ki računskemu sodišču omogoča tudi presojo ukrepov centralne banke v letu 2013, je Jazbec sporočil Draghiju, da je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel »večkrat potrdil namero sodišča, da revidira postopke, ki jih je v okviru pregleda kakovosti sredstev bank (AQR) in stresnih testov leta 2013 izvajala BS«. V pismu čez nekaj dni pa je Draghiju poročal o predlogu zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki plačilo morebitno dosojene odškodnine nalaga BS.

Jazbec je po naših informacijah v zadnjih nekaj tednih pri Evropski centralni banki (ECB) večkrat poskušal doseči usklajen odziv (v sodelovanju z drugimi institucijami Evropske unije, še posebno Evropsko bančno agencijo) na slovensko zakonodajo, ki bo, kot prvo, računskemu sodišču omogočila vpogled v leta 2013 sprejete nadzorniške ukrepe. Kot drugo je opozoril še na zakonodajo, ki bo v sanaciji bančnega sistema razlaščenim imetnikom podrejenih obveznosti bank omogočila, da od Banke Slovenije (BS) zahtevajo odškodnino. Kot je razvidno iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu, so njegovo skrb delili tudi guvernerji nekaterih drugih centralnih bank, med drugim ciprske in portugalske.

Odgovorov Banke Slovenije do konca redakcije nismo prejeli.

»Zelo verjetno 
tudi o vlogi ECB«

Računsko sodišče je, spomnimo, po dolgotrajnih usklajevanjih, v katere se je po dostopnih podatkih na različne načine nenehno vključevala tudi ECB, pred kratkim le dobilo možnost revizije Banke Slovenije. Revidiralo bo lahko le poslovanja centralne banke, ne pa dejanj, ki se nanašajo na denarno politiko ali nadzor. Izjema je presoja pravilnosti in smotrnosti praks nadzora Banke Slovenije, ki so vodile v porabo proračunskih sredstev in ki jih je centralna banka izvajala do 4. novembra 2014, ko je nadzor prevzela ECB.

Več na Delo.si

Več iz rubrike

Komentarji: