Boštjan Gorjup: Ponovnega zaprtja države si preprosto ne moremo več privoščiti

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in direktor proizvajalca malih gospodinjskih aparatov BSH Boštjan Gorjup je glede okrevanja gospodarstva optimističen. Vladnim protikriznim ukrepom daje pozitivno oceno, kar je bilo v preteklosti redko slišati iz doma gospodarstva, kjer domuje GZS.
 

Gospod Gorjup, kako ste kot direktor pomembnega podjetja v Savinjski dolini, ki zaposluje veliko ljudi, doživljali to krizo?

Kriza je bila zelo specifična, saj na začetku nihče ni vedel, koliko časa bo trajala. Po najboljših močeh smo na podlagi informacij s Kitajske nabavili zaščitno opremo, prilagodili proizvodnjo in skupaj z dobavitelji izpolnjevali naročila. Pri tem smo bili zelo uspešni. Pričakujemo, da bo letošnje leto zaradi rasti poslovanja rekordno.
 

Večina podjetij doživlja globoke padce in izgube, BSH raste.

Ustavitev aktivnosti je vplivala na mnogo storitvenih dejavnosti in tudi del izvoza, ki je vezan na avtomobilsko industrijo. To je poleg epidemije prizadela še klasična ciklična kriza. Zato so razmere marsikje zelo resne. Mi proizvajamo in razvijamo male gospodinjske aparate, ki jih ljudje, ko so doma, še bolj uporabljajo. Zato jih več kupujejo. Podobno je bilo v zadnji krizi leta 2008, ko smo povečali prihodke. Tako bo tudi letos, a je za to treba narediti vse, da si na koncu dneva v tem konkurenčnem boju uspešen.
 

Kateri aparat je bil prodajni hit med krizo?

Univerzalni kuhinjski robot za pripravo vseh vrst testa in drugega ter kavni aparat za espresso.
 

Kako ocenjujete dosedanje vladne ukrepe za pomoč gospodarstvu?

Na splošno kot zelo dobre. Skupaj z drugimi delodajalskimi organizacijami smo na začetku krize naslovili tista področja, ki so bila v teh paketih zajeta. Delo in usklajevanje po telefonu je bilo naporno ter izziv za novo ekipo, ki je nastopila mandat takoj po razglasitvi epidemije. Kot predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije sem izredno zadovoljen z ukrepi, ki živijo. Z nekaj popravki bomo lahko šli dobro naprej.
 

S kakšnim občutkom in pričakovanji pa gledate na prihodnost?

Kriza je vedno izziv in priložnost. Naučili smo se, da predolge dobavne verige niso najboljša možnost za vse čase. Kriza bo zato v naš del Evrope prinesla nove priložnosti. V gospodarstvu smo se izkazali kot zanesljiv partner, ki je znal pravilno prebroditi izzive, zato bo priložnosti za naše gospodarstvo še več kot doslej. Vsekakor pa je naša naloga tudi v prihodnje več znanja vložiti v storitve in izdelke ter s tem dvigniti dodano vrednost. To je mantra, ki zaradi koronske krize ni šla z mize, ampak jo bomo mogoče zdaj še z večjo pozornostjo izvajali. Tudi digitalizaciji, pri kateri smo se korakoma lotili prenove poslovnih procesov, je kriza dala pospešek, da bomo ujeli najboljše.
 

Ali bi vlaganje v razvoj in digitalizacijo moralo biti del četrtega protikoronskega paketa?

V tej smeri je ideja četrtega protikoronskega paketa. Ta bo na eni strani odpravil nekatere pomanjkljivosti prvih treh, upošteval morebitni večji drugi val epidemije in naslavljal razvojne projekte s področja pametne specializacije, kjer imamo v Sloveniji devet strateških partnerstev. V ta se podjetja združujejo, da bi dosegla zahtevnejši produkt ali storitev ter tako dvignila dodano vrednost. Zato je smiselno najti voljo in denar za takšne razvojne projekte. V krizi so vedno dobri še boljši, slabi pa še slabši.
 

Vlada je ustavila nekatera plačila in s tem, denimo, ustavila razpis za digitalno transformacijo podjetij. Medtem govorimo o nujnosti digitalizacije.

V rebalansu bo treba pregledati vsa ustavljena področja in najti vire. Iz Bruslja bodo na voljo krediti in nepovratna sredstva. Ključno je, da denar pametno investiramo. Energetski-podnebni načrt nas zavezuje k vlaganjem tudi na tem področju, zato je evropski denar treba pametno uporabiti geografsko in panožno.
 

Ali je čas, da vlada po turizmu pomaga tudi izvoznikom, ki so gonilo slovenskega gospodarstva?

Sedanje podpore so bile namenjene čakanju na domu, sofinanciranju določenih stroškov dela, odlogu plačil in likvidnostnemu paketu. Naše gospodarstvo ni tako stabilno kot denimo nemško, zato je smiselno najti sredstva v proračunu za raziskave in razvoj ter podporne projekte z dovolj velikim razvojnim nabojem. Priložnosti je dovolj, da lahko pokažemo najpomembnejšim trgom Evrope, da znamo delati ne le sestavne dele za avtomobile, ampak tudi pametne hiše in vse, kar je v njih, ter mnogo drugih stvari.
 

Nemčija in Francija lahko spodbujata svojo avtomobilsko industrijo s subvencijami za nakupe avtomobilov. To posredno pomaga tudi slovenskim dobaviteljem. Pomoč pri vlaganjih v razvoj je verjetno nujen, ne pa hiter ukrep, ki bi takoj pomagal okrepiti konkurenčnost slovenskih izvoznikov na mednarodnih trgih. Kaj se da, če sploh kaj, storiti, da se izvoznikom pomaga pri krepitvi njihove konkurenčnosti takoj, danes, ko se gospodarstvo pobira?

Ukrepi, ki veljajo za države z velikimi trgi, so drugačni kot v majhnih državah, kjer je gospodarstvo izvozno. Zato je smiselno podpirati poslovno prestrukturiranje, da bomo sposobni z zahtevnimi izdelki na dolgi rok konkurirati na tujih trgih. Pri vlaganjih v raziskave in razvoj v zasebnem in državnem sektorju odstopamo.
 

V kakšnem smislu odstopamo?

Cilj je, da država nameni odstotek BDP za raziskave in razvoj, dva odstotka pa dodamo v zasebnem sektorju, tako da skupaj namenimo tri odstotke BDP, toliko kot Nemčija. A zdaj smo šele približno na polovici poti.
 

Kaj pa dodatni ukrepi na trgu dela in davčne razbremenitve?

Če smo v zadnjih dveh mandatih predvsem skrbeli za minimalno plačo, bi se zdaj morali osredotočiti na razbremenitev plačil dela, pri čemer odstopamo od primerljivih držav, predvsem v segmentu višje kvalificiranih delavcev. Ko bodo v proračunu zmožnosti, je smiselno narediti postopno dva koraka pri razbremenitvi dela in v kombinaciji z večjimi vlaganji bomo obrnili trend neto odliva delovne sile v tujino v naš prid. Slovenija je odlično okolje za življenje, z zanimivi podjetji smo lahko privlačna destinacija tudi za druge.
 

Zelo dobro poznate razmere v Nemčiji. Kako se bo rešila iz krize?

Tudi Nemčija je neto izvoznica, ne le v druge države Evrope, ampak tudi na druge celine. Izziv bo njihova izvozna sposobnost za kitajski in ameriški trg, saj trgovinske vojne zaostrujejo pogoje mednarodne trgovine. Nemčija je zato pod pritiskom, kako z lokalnim povpraševanjem nadomestiti ta izpad. Nekateri ukrepi bodo usmerjeni k povečanju lokalne porabe, s tem tudi uvoza, in na domači trg. Njihov učinek bo znan v prihodnjih mesecih. Vsi v Evropi se zavedamo, da je zdaj smiselno vlagati v energetsko transformacijo in digitalizacijo ter da bo pri tem veliko izzivov za avtomobilsko industrijo. Ta je z veliko ekonomijo obsega zadnja leta dobro živela. A morda bodo v prihodnosti te številke drugačne, ko bodo ljudje bolj uporabljali učinkovit javni transport, car-sharing in tako naprej. Temu se bo treba prilagoditi.
 

Nemčija bo dala spodbude za nakupe električnih avtomobilov, ne pa avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem. Kaj to pomeni za slovenske dobavitelje?

Vsi smo zdaj pred negotovostjo, kaj to pomeni v bližnji prihodnosti. Pri odločitvah glede investiranja je treba biti previden. Še kar nekaj časa bodo na trgu avtomobili z motorjem z notranjim zgorevanjem, na električni in vodikov pogon, ki se razvija. Čez 10, 15 let se bo videlo, katera tehnologija bo prevladala.
 

Na splošno ste slišati optimistični glede prihodnosti slovenskega gospodarstva.

Naših slabih 50 milijard evrov izvoza ne pomeni velikega deleža na trgu Evrope, kaj šele sveta. Tisti, ki bo danes šel z vsemi referencami in kapitalom po svetu, bo zagotovo našel dodatne posle. V krizi smo se morda naučili, da bomo lažje sodelovali in da bomo z nadaljevanjem primernega komuniciranja v družbi skupaj našli odgovore na izzive, ki sem jih prej omenil in ki bodo to lepo deželo ponesli še višje.
 

Vas je morda strah česa v prihodnosti?

Imel sem pomisleke, kaj bi bilo, če se ne bi pravilno odzvali pri ukrepih samoizolacije, nadaljevanja proizvodnje, podpore gospodarstva, posebej določenim dejavnostim. Večji in močnejši namreč lahko izkoristijo te razmere in pokupijo šibkejše. Vesel sem, da se to ni zgodilo, da imamo zdravo sliko, da smo se marsikaj naučili glede komuniciranja na daljavo in da obstajajo priložnosti za prihodnost, tudi pri večji lokalni samooskrbi. Vsaka kriza spreminja navade ljudi. Lahko potrkamo po mizi, da ni bilo preveč žrtev, jutri pa bomo morda imeli boljši način obnašanja.
 

Če pride drugi val epidemije, kako se bo v državi in gospodarstvu treba odzvati?

Ponovnega zaprtja države si preprosto ne moremo več privoščiti, zato moramo pravilno ukrepati ob prvih indicih okužb in poskrbeti, da ne bo širjenja virusa. Ko se bodo pojavili prvi primeri okužb zaradi turističnih in poslovnih migracij, bo treba upoštevati vsa navodila, sporočiti svoje zdravstveno stanje in poskrbeti za samoizolacijo. Treba je imeti pripravljene scenarije, na zalogi zaščitna sredstva, komunicirati ter biti previden in zmeren pri dogodkih. Nemci so odpovedali letošnji Oktoberfest in marsikatere poslovne sejme, da bi se izognili prehudemu drugemu valu.