Kam bodo šle cene? Bomo zdaj več zapravljali?

Deflacija ali inflacija, to je zdaj vprašanje. Če se ekonomisti vsi po vrsti strinjamo, da bo padcu BDP v 2020 v 2021 sledila rast, so mnenja glede prihodnjega gibanja cen precej razdeljena. V marcu so se cene pri proizvajalcih povečale za 0,2 odstotkov, pri čemer so upadle le v segmentu vmesnih dobrin.

Cene kapitalskih dobrin in potrošniških izdelkov so se na drugi strani povečale, ker so bile težje dostopne oziroma so prodajalci kompenzirali oteženo dobavo in zmanjšano konkurenco z višjimi cenami. Ameriški ekonomist Stephen Roach je mnenja, da bo varnost nabavne verige postala precej pomemben element obvladovanja tveganj vsake večje družbe, kar pomeni tudi deglobalizacijo in zanikanje Ricardovega zakona, da blago proizvaja proizvajalec iz tiste države, ki ima pri proizvodnji primerljive prednosti pred tekmeci.

Učinek dražje ponudbe bo tako sčasoma verjetno vplival na višje cene, saj se na kratek rok proizvodne verige ne prekinjajo, pač pa je realokacija le-te pogosto plod 10- in več-letnih kalkulacij. Na drugi strani umik omejitev pomeni tudi »žejo« potrošnikov po nakupa blaga, do katerega prej niso imeli dostopa, kar pomeni povečano povpraševanje po blagu, ki v zadnjem času ni bilo proizvedeno. To naj bi dodatno prispevalo k višjim cenam. Po naši oceni bo epidemija COVID-19 na rok do pet let inflatorna ter bomo zaradi nje v povprečju videli od 0,2 do 0,3 odstotne točke višje cene v naslednjih petih letih.

UMAR je 5. maja objavil vmesno napoved gospodarskih gibanj za leti 2020 in 2021, ki je bolj poglobljena od prve hitre ocene o padcu. Po osrednjem scenariju naj bi bil realni padec BDP v Sloveniji v letu 2020 pri 8,1 odstotka, čemur naj bi sledila 3,5-odstotna rast v 2021.

Izvoz blaga in storitev naj bi upadel za petino, 3-odstotnokrčenjezasebne potrošnje (gospodinjstva) pa naj bi ublažila 3-odstotna rast porabe države. Investicije naj bi se skrčile za okoli petino. Zaposlenost naj bi se skrčila za 2 odstotka, medtem ko naj bi se povprečna bruto plača povečala za 0,6 odstotka. V celotnem letu naj bi cene zrasle le za 0,7 odstotkov.

Odkrito priznavajo, da je njihova napoved negotova ter lahko ponoven izbruh epidemije vodi tudi do globljega padca, nekje pri 15 % BDP. Pri Analitiki GZS smo nekoliko manj pesimistični pri oceni padca zasebne potrošnje (-2,2 %), saj ocenjujemo, da bo padec izrazitejši v drugem, delno v tretjem četrtletju, del potrošnje pa se bo prenesel v zadnje četrtletje.

Če se vrnemo za trenutek v našo bližnjo zgodovino (zadnjih 12 let),lahko ugotovimo, da se zasebna potrošnja v času zadnje finančne krize ni znižala (2,1-odstotna rast v 2009), je pa bil visok padec prisoten v letih 2012 (-2,1 %) in 2013 (-4,0 %), ko je evrska kriza dosegla vrhunec in sovpadala z vrhuncem lokalne dolžniške krize, s katero so se takrat soočala domača podjetja in banke. Možnost odloga obveznosti iz davkov in posojil preprečuje, da bi se podobno ponovilo v letošnjem letu, prav tako pa je finančno stanje podjetij in bank precej boljše, gospodinjstva pa v povprečju ostajajo med manj zadolženimi.