Boj proti klimatskim spremembam, Švedska in Nemčija na fronti, Slovenija v zaledju
Voditelji evropskih držav so se zavezali, da bodo nadaljevali s svojimi dejavnostmi za zmanjšanje škodljivih izpustov tudi potem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA izstopile iz Pariškega sporazuma.
Študija, ki ugotavlja, kaj članice EU počnejo oziroma ne počnejo, da bi dosegli zastavljeni cilj, 40-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 kaže, da Evropa raje govori kot ukrepa.
Izsledki študije kažejo, da zgolj Švedska, Nemčija in Francija sodijo v krog držav, ki počnejo dovolj, da bi izpolnile svoje klimatske cilje, katerim so se zavezale leta 2015.
Na dnu lestvice so Poljska, Romunija in Litva, ki celo odkrito nasprotujejo prizadevanjem EU za doseganje ciljev iz pariškega sporazuma tako, da iščejo luknje v zakonih, ki jim pomagajo izogniti se zmanjšanju emisij.
Študija posebno kritiko namenja bogatima Finski in Avstriji, ki kljub svojemu bogastvu ne ravnajo, kot bi od njih pričakovale evropske partnerice. Slovenija se je na lestvici uvrstila v rdeče območje, na 16. mesto, ki si ga deli z Avstrijo.
Pred Slovenijo so se izmed "novih" članic EU uvrstile Madžarska, Estonija, Slovaška in Ciper.
Podprite Svet kapitala
Delamo razliko: z le enim klikom do kakovostnega pobega v poslovne zgodbe Sveta kapitala že za 0,99 EUR.Več iz rubrike
Christine Lagarde: Čakajo nas globoke spremembe v svetovni ekonomiji
Gospodarska koronakriza, bo povzročila globoke spremembe v svetovnem gospodarstvu, je dejala Christine Lagarde, vodja Evropske centralne banke (ECB).
Parlamentarno pot začenja paket ukrepov za drugi val epidemije
Odbor DZ za delo ima danes na dnevnem redu seje predlog novega interventnega zakona, katerega cilj je omiliti in odpraviti posledice epidemije covida-19 za državljane in gospodarstvo.
