Boj proti klimatskim spremembam, Švedska in Nemčija na fronti, Slovenija v zaledju
Voditelji evropskih držav so se zavezali, da bodo nadaljevali s svojimi dejavnostmi za zmanjšanje škodljivih izpustov tudi potem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA izstopile iz Pariškega sporazuma.
Študija, ki ugotavlja, kaj članice EU počnejo oziroma ne počnejo, da bi dosegli zastavljeni cilj, 40-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 kaže, da Evropa raje govori kot ukrepa.
Izsledki študije kažejo, da zgolj Švedska, Nemčija in Francija sodijo v krog držav, ki počnejo dovolj, da bi izpolnile svoje klimatske cilje, katerim so se zavezale leta 2015.
Na dnu lestvice so Poljska, Romunija in Litva, ki celo odkrito nasprotujejo prizadevanjem EU za doseganje ciljev iz pariškega sporazuma tako, da iščejo luknje v zakonih, ki jim pomagajo izogniti se zmanjšanju emisij.
Študija posebno kritiko namenja bogatima Finski in Avstriji, ki kljub svojemu bogastvu ne ravnajo, kot bi od njih pričakovale evropske partnerice. Slovenija se je na lestvici uvrstila v rdeče območje, na 16. mesto, ki si ga deli z Avstrijo.
Pred Slovenijo so se izmed "novih" članic EU uvrstile Madžarska, Estonija, Slovaška in Ciper.
Več iz rubrike
Spremembe pri omrežnini: tarife bodo sprva cenejše, časovni bloki drugačni
Glavne spremembe se nanašajo na določitev časovnih blokov, postopno podražitev tarife za najdražji časovni blok in določitev dogovorjene moči.
Posredna distribucija – pametnejši nakup za sodobna podjetja in javno upravo
Podatki podjetja Forscope kažejo, da so številne javne institucije po vsej srednji in vzhodni Evropi že uporabile model posredne distribucije programske opreme.
