Bodo Afriške države tokrat znale izkoristiti priložnost

Razvijajoče se rivalstvo med ZDA in Kitajsko je nenavadno podobno napetosti med ZDA in sovjetskim blokom v času hladne vojne. Takrat so bile afriške države postavljene kot figure na veliki šahovnici. Najpogosteje v vlogi kmeta. Njihov družbeni in gospodarski napredek je bil oviran, ker so porabili energijo pri prilagajanju z eno od velesil v boju za svetovno premoč med komunizmom in kapitalizmom.

Razen nekaterih izjem, afriške države na splošno niso izkoristile pozitivnih lastnosti za svoj lastni razvoj. Prav tako so spodkopale institucionalne in upravljavske temelje, ki so osrednjega pomena za gospodarski uspeh.

V trenutnih naraščajoči geopolitični napetosti med ZDA in Kitajsko se lahko afriškim državam zgodi, da ponovijo iste napake, razen če proaktivno oblikujejo svoje usode.

Napetosti med dvema velikima silama, za katere je bila značilna brutalna trgovinska vojna, se poglabljajo v času, ko je svetovno gospodarstvo pod velikim pritiskom zaradi covid-19, afriške države pa se soočajo z najhujšimi gospodarskimi krizami od osamosvojitve.


Afrika je institucionalno premalo pripravljena na obvladovanje posledic tako zdravstvene pandemije kot hude gospodarske recesije. Njeni voditelji bodo morali zavestno oblikovati strategije, ki jim bodo pomagale obrniti trenutne napetosti med velesilama v svojo korist. To pa lahko storijo le tako, da se ne pridružijo eni od strani in da se z vsako od njih ukvarjajo na pragmatični, in ne na ideološki ravni.

Kljub institucionalni nepripravljenosti afriške države lahko in morajo biti zelo strateške in taktične pri odzivanju na napetosti med ZDA in Kitajsko. Če tega ne storijo, bo to neizogibno pomenilo žrtvovanje lastnih interesov.

V trenutnem geopolitičnem okolju obstajajo trije izzivi in priložnosti za afriško celino. Prvi izziv vključuje tehnološke meje, drugi so globalne oskrbovalne verige, tretji pa trgovinsko povezovanje in gospodarsko sodelovanje.

Nove tehnološke meje

Obstaja ogromno prepričljivih dokazov, da so tehnološke inovacije ključno gonilo gospodarske rasti. Zato sta dostop in uporaba novih tehnologij, kot je 5G, ključnega pomena za razvoj Afrike. Tehnologije pete generacije prinašajo pomembne možnosti za celino, kot je Afrika, kjer je mobilna tehnologija preskočila bolj tradicionalne tehnologije. Tehnologija, kot je 5G, ponuja univerzalni širokopasovni dostop, kar je ključnega pomena za napredek celine v digitalno gospodarstvo.

Maja lani je ameriška vlada kitajsko podjetje Huawei, največjega svetovnega dobavitelja omrežne infrastrukture 5G, uvrstila na svoj seznam podjetij, za katere velja, da predstavljajo veliko tveganje za nacionalno varnostne in zunanjepolitične interese.

Huaweiu so prepovedali uvoz in vključevanje ključnih ameriških tehnologij v svoje izdelke in storitve. To je vključevalo tako strojno opremo, kot so visokotehnološke polprevodniške komponente, kot tudi programsko opremo, kot je Google Mobile Services (GMS). Prepoved je bila pozneje razširjena na pomembne tehnologije podjetij, ki niso iz ZDA. Mednje spada tudi tajvansko podjetje za proizvodnjo polprevodnikov, eden glavnih dobaviteljev Huaweija.


V mesecu po prvotni prepovedi so izvršni direktorji štirih glavnih južnoafriških telekomunikacijskih operaterjev Telkom, Vodacom, MTN in Cell C napisali skupno pismo južnoafriškemu predsedniku Cyrilu Ramaphosi, v katerem so zahtevali njegovo nujno posredovanje pri ameriški sankcijah proti Huaweiu. S svojim diplomatskim vplivom so želeli preprečiti škodo telekomunikacijskemu sektorju Južne Afrike.

Ramaphosa je julija lani dal svojo podporo štirim operaterjem in Huaweiu. Dejal je, da je prepoved »primer protekcionizma, ki bo vplival na lastni telekomunikacijski sektor, zlasti prizadevanju za razvoj omrežja 5G, kar bo povzročilo zastoj tudi v drugih omrežjih.« To je bil primer pragmatizma južnoafriške vlade.

Afriški oblikovalci politike bi morali odločno varovati svojo pravico do izbire med najširšim možnim naborom tehnologij, ki ustrezajo razvojnim potrebam njihovih držav, in vztrajati pri pragmatičnem pridobivanju in razvoju novih tehnologij, kot je 5G, so mnenja vodilni analitiki Nacionalne raziskovalne fundacije, ki jo sestavlja osem univerz, med njimi Tehnološka univerza Cape Peninsula, Univerza Rhodes, Univerza Stellenbosch in Univerze v Cape Townu, Johannesburgu, Kwa-Zulu Natalu, Pretoriji in Južni Afriki.

Globalna oskrbovalna veriga

Drug izziv za afriške države se skriva v globalnih oskrbovalnih verigah.

Nova realnost in zaostrovanje napetosti med ZDA in Kitajsko glede trgovinskih, tehnoloških in oskrbovalnih verig odpira možnosti, ki bi jih afriške države morale izkoristiti. Trenutno stanje je izpostavilo resne težave v oskrbovalnih omrežjih v različnih sektorjih. Sem spadajo digitalni izdelki, prehrambene, farmacevtske in medicinske oskrbovalne verige.

Ti sektorji predstavljajo priložnost za afriške države, da razvijejo nove izdelke, storitve in zmogljivosti. Lahko bi na primer ponudile odgovore na afriške potrebe po zanesljivi preskrbi s hrano, lokalno proizvodnjo osnovnih zdravil, poceni medicinske preiskave in opremo ter logistiko.

»Toda afriške države bodo morale delovati bolj usklajeno pri razvoju uspešnih gospodarskih sektorjev in čezmejnih industrijskih povezav,« meni Mjumo Mzyece, izredni profesor za tehnologijo in poslovodenje iz Univerze v Witwatersrandu ter dodaja, da bo ključno vlogo pri tem igrala trgovina.

Kar nas pripelje do tretjega področja: potreba, da afriške države poglobijo trgovinsko povezovanje in gospodarsko sodelovanje. To bo podlaga za preusmeritev od pretiranega zanašanje na izvozne trge, kot sta Kitajska in ZDA, ter za krepitev notranje odpornosti.

Trgovina znotraj Afrike

Trgovina znotraj Afrike predstavlja le 16 odstotkov celotne afriške trgovine, kar je veliko manj od 52 odstotkov v Aziji in 73 odstotkov v Evropi. Afriška trgovina je zelo osredotočena na nekatera gospodarska vozlišča: Kitajska in Evropa skupaj predstavljata 54 odstotkov celotne afriške trgovine, Kitajska pa je največji afriški trgovinski partner, saj predstavlja več kot 14 odstotkov celotne afriške trgovine.


Afriško celinsko prostotrgovinsko območje (AfCFTA) ustvarja institucionalni in infrastrukturni okvir, da okrepi trgovino znotraj Afrike, poveča raznolikost svojih trgovskih partnerjev in izvede že dolgo pričakovane reforme trgovinske politike.

Namesto, da bi covid-19 povečal občutek nujnosti, je povzročil velike zamude pri izvajanju tega trgovinskega dogovora. Afriški voditelji so raje pritisnili na gumb za »pavzo«. Zaradi tega bi lahko celina zamudila priložnost za pospešitev razvoja mednarodnih vrednostnih verig v medicinskih potrebščin in opreme ter drugih področjih.

Domišljija in pogum

Afriške države bi morale izkoristiti priložnosti, ki se jim ponujajo z zaostrovanjem napetosti med Kitajsko in ZDA, da bi uresničile avtonomijo in začrtale svojo prihodnost.

V tem negotovem globalnem okolju, ki se nenehno spreminja, bodo morale biti bolj proaktivne in prilagodljive. Za to bo potrebno veliko domišljije in poguma. Afriške države čaka zastrašujoč niz izzivov in omejitev, toda oblikovalci politike imajo še vedno na voljo kar nekaj možnosti.