BMW v četrtletju s padcem dobička; Nemčija kljubuje hudim razmeram

Bavarski avtomobilski velikan BMW je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 3,05 milijarde evrov čistega dobička, kar je 36 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

Podjetje je v luči zamaškov v dobavnih verigah in občasnih zaprtij javnega življenja na Kitajskem dobavilo precej manj vozil, a so njegovi prihodki vseeno narasli za petino.

Medletno primerjavo dobička sicer izkrivlja dejstvo, da je družba pred letom dni sprostila za milijardo evrov rezervacij, potem ko ji je bila Evropska komisija zaradi kršenja pravil konkurence z dogovarjanjem o tehnologiji za zmanjševanje izpustov za dizelska vozila naložila 375 milijonov evrov kazni, kar je bilo precej manj od pričakovanj. Prav tako je v drugem letošnjem trimesečju BMW vknjižil izreden odhodek, povezan s povečanjem deleža v skupnem podjetju BBA, ki ga ima z družbo Brilliance na Kitajskem.

Kljub medletnemu padcu dobička je münchenski velikan po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v četrtletju zaslužil več od pričakovanj trgov. Za 21,6 odstotka na 34,8 milijarde evrov so narasli tudi skupni prihodki, pa čeprav je podjetje dobavilo za 19,8 odstotka manj vozil. V celotni prvi polovici leta so prodali okoli 1,16 milijona vozil, kar je 13,3 odstotka manj kot v prvi polovici leta 2021, ko so v podjetju navzlic neugodnemu poslovnemu okolju zabeležili najmočnejšo prodajo v zgodovini in tudi rekordni dobiček.

Tako kot številni drugi izdelovalci premijskih znamk je tudi BMW tako v luči številnih izzivov, povezanih s pokoronskimi zastoji v globalnih oskrbnih verigah, pomanjkanjem materialov in sestavnih delov, predvsem čipov, dragimi surovinami in občasnimi koronskimi zaprtji javnega življenja na Kitajskem okrepil proizvodnjo najdražjih modelov, kjer ustvari višje marže. Boljša cenovna mešanica je tako delno ublažila negativen učinek zmanjšanja proizvodnje.

V BMW sicer tudi v drugi polovici leta pričakujejo zahtevne razmere, ki jih od februarja le še dodatno poslabšujejo posledice ruskega napada na Ukrajino. Vseeno se pričakuje večji obseg prodaje, ki pa naj ne bi nadomestil izpada v prvem polletju, tako da naj bi bilo število dobavljenih vozil ob koncu leta nekoliko pod lansko ravnjo. So pa vse težave in zamude zadnjih mesecev dodobra popolnile knjigo naročil, ki pa bi se lahko zaradi ohlajanja gospodarstev zaradi visoke inflacije in grozeče jesensko-zimske energetske krize v Evropi do konca leta nekoliko skrajšala.

Nemški izvoz v polletju kljuboval zahtevnim razmeram

Nemški izvozniki so se kljub negativnim posledicam vojne v Ukrajini v prvem letošnjem polletju odrezali dobro. Ob močnem juniju je bila polletna vrednost izvoza blaga po desezoniranih podatkih statističnega urada Destatis s 754,2 milijarde evrov 13 odstotkov višja kot pred letom dni. Še bolj je sicer ob visokih cenah nafte in plina narasel uvoz.***

Vrednost polletnega uvoza je bila tako s 722,5 milijarde evrov medletno višja za 26,2 odstotka. Nemčija je tako kljub nenaklonjenemu okolju, ki ga ob izjemno visokih cenah energije zaznamujejo na primer tudi težave v dobavnih verigah, še naprej beležila presežek v blagovni menjavi. Dosegel je 31,7 milijarde evrov.

Po slabših majskih rezultatih je bil junij za nemške izvoznike spodbuden mesec. Izvoz blaga je s 134,3 milijarde evrov na mesečni ravni narasel za 4,5 odstotka, v medletni primerjavi pa za 18,4 odstotka. Uvoz je bil medtem s 127,9 milijarde evrov glede na maj večji za vsega 0,2 odstotka, medletno pa za 27,9 odstotka. Presežek v blagovni menjavi se je ustavil pri 6,4 milijarde evrov.

Na polletni ravni se je izvoz v članice EU medletno povečal za 13,6 odstotka, od tega v evrsko območje za 13,9 odstotka. V države zunaj EU, na čelu z ZDA, Kitajsko in Združenim kraljestvom, je izvoz narasel za 12,3 odstotka.

Uvoz iz drugih držav EU se je medtem v šestmesečju povečal za 16,9 odstotka, od tega iz evrskega območja za 18,8 odstotka. Iz tretjih držav pa je predvsem zaradi višjih cen nafte in plina poskočil za 36,8 odstotka.

Posebej so v Destatisu izpostavili Rusijo, proti kateri so zahodne države zaradi njenega napada na Ukrajino sprejele številne sankcije, tudi delni embargo na uvoz nafte, v Moskvi pa ves čas odgovarjajo s protiukrepi, tudi z zmanjšanjem dobav plina. Izvoz v Rusijo je bil v polletju manjši za 32,1 odstotka, uvoz pa je ob visokih cenah plina vrednostno narasel za 51,3 odstotka. Gledano samo junija se je izvoz v Rusiji v mesečni primerjavi medtem celo povečal.

Ena paradnih nemških izvoznih panog je avtomobilska industrija. V tej luči so zaskrbljujoči izsledki najnovejše raziskave münchenskega ekonomskega inštituta Ifo, ki je pokazala, da se je indeks gospodarskega razpoloženja v sektorju julija glede na junij poslabšal za 1,9 točke na 20,5 točke.

Podjetja po pojasnilih Ifa ugotavljajo, da višjih vhodnih stroškov ne morejo več prevaliti na kupce, zaradi česar pričakujejo slabše poslovanje. Medtem ko se zaostanki v proizvodnji zmanjšujejo, pa so precej slabša tudi pričakovanja za prihodnje mesece, tako zaradi morebitnih prekinitev oskrbe s plinom kot zaradi ohlajanja največjih gospodarstev, na primer Kitajske. Kazalnik pričakovanj je z 10,1 točke v juniju nazadoval na minus 6,5 točke v juliju. Pesimistični so tudi dobavitelji avtomobilske industrije.