Blaž Brodnjak: Banka pri predstavitvi investitorjem naletela na pozitivne odzive

Po odločitvi vlade, da zaustavi privatizacijo NLB, se je treba vprašati, kako naprej. "Ne opredeljujemo se do lastništva, porekla lastništva, nas zanima predvsem odgovorno lastništvo," je Brodnjak dejal v pogovoru. Odločitve vlade sicer ni želel komentirati, po njegovem mnenju pa je bila v prodajnem procesu dosežena cena poštena glede na tržne razmere in omejitve pri prodajnem modelu.

Ob tem je navedel, da se je imela banka priložnost predstaviti globalnemu naboru investitorjev in pri tem dobila pozitivne povratne informacije. "Lahko razkrijem, da smo se pogovarjali z največjimi in najuglednejšimi svetovnimi finančnimi investitorji in da smo skoraj brez izjeme dobili pozitivne povratne informacije glede zanimivosti naše zgodbe," je poudaril.

Brodnjak meni, da bi črni scenarij v pogajanjih z Brusljem, ki vključuje prodajo celotne strateške in dobičkonosne skupine na Balkanu, za NLB predstavljal radikalno novo okoliščino. Vendar pa je prepričan, da mreže bank na Balkanu ne bodo izgubili.

"Prepričan sem, da ima ministrstvo za finance dovolj argumentov, da evropski komisiji predstavi, kaj vse je ta banka v zadnjih štirih letih pri dnevnem poslovanju naredila v okviru zavez in omejitev, ki jih je imela," je navedel. Zato banka po njegovih besedah ni zmogla nagovoriti mnogih poslovnih priložnosti, ki bi ji sicer bile na razpolago.

Brodnjak računa na to, da bo ministrstvu za finance uspelo v pogajalskem procesu banko razbremeniti tudi nekaterih komercialnih zavez, da bo končno, po dolgih letih, lahko zadihala s polnimi pljuči. Zaveze Bruslju za banko namreč predstavljajo breme.

Kapitalska ustreznost NLB Skupine je bila konec prvega četrtletja 16,7-odstotna, je navedel Brodnjak in s tem zanikal navedbe nekaterih politikov, da je banka predokapitalizirana. Kapitalska ustreznost se namreč vedno spremlja na ravni skupine in NLB je velika mednarodna skupina, je dodal.

"Trdim, da je bilo vloženega ravno prav denarja in da je ta banka sposobna na dolgi rok vrniti celotno državno pomoč, vloženo vanjo," je izpostavil. Letos so izplačali 63,8 milijona evrov dividend, lani za 43,9 milijona, po napovedih prvega moža banke pa bodo dividende iz letošnjega poslovanja še bistveno višje.

Dotaknil se je tudi vprašanja suma pranja iranskega denarja v NLB. "Režim preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v NLB je danes izjemno robusten, tako da zdaj kakršno koli pranje denarja v večjem obsegu nikakor ni možno," je zatrdil. Strinjal pa se je, da so se v letih 2009 in 2010 dogajale neobičajne transakcije. "Lahko tudi povem, da so bile podobne pobude tudi v času mojega mandata, a jih to vodstvo pač ni sprejelo z razumevanjem," je še dodal.