Bitcoin je lahko tisto, kar svet potrebuje ali le piramidna shema

Na online dogodku bodo pod žaromet postavili tudi vprašanje"ali svet sploh potrebuje bitcoin". Svet kapitala bo tam. Pa vi?
Fotografija: Jutri, tj. 22.aprila 2021, bo Alumni Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani "Pod žaromete postavil ekonomijo".
Odpri galerijo
Jutri, tj. 22.aprila 2021, bo Alumni Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani "Pod žaromete postavil ekonomijo".

Jutri, tj. 22.aprila 2021, bo Alumni Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani "Pod žaromete postavil ekonomijo". Na online dogodku z naslovom CPOEF: Ekonomija pod žarometi  bodo ugledna imena iz akademske in gospodarske javnosti razmišljala o ekonomiji skozi ključno vprašanje "ali je ekonomija motor naše prihodnosti".

Dandanes je ekonomija vpletena v vsak dom, družino in družinsko premoženje ter je osnova zakonitosti delovanja vsakega podjetja in države. Preučuje razmerja in delovanje vseh subjektov družbe, vse premalokrat pa je sama v osrčju (strokovne) debate. Zato jo tokrat Ekonomska fakulteta v Ljubljani postavlja pod žaromete, s čimer skuša doseči, da se ekonomski koncepti in ideje širijo med širšo poslovno in akademsko javnost ter družbo nasploh. 

In zakaj je ekonomija motor naše prihodnosti in ali jo domača in tuja javnost tudi kot takšno razume? Kaj vse sodi v okvir ekonomije v praksi? Zakaj jo moramo vsi, tj. politika, družba, strokovne srenje, šole, gospodinjstva, posamezniki ipd..postavljati pod žaromete?«
V Seriji 15' govorov, misli in idej bodo nastopili tudi naši anketiranci, ki vidijo poslanstvo ekonomije takole...V nadaljevanju povzemamo misli naših sogovornikov.

Danes imamo dva trenda: podnebne spremembe in staranje prebivalstva. Rešitve niso enostavne: Ekonomija je edina sposobna te probleme celovito razumenti. Dušan Mramor. FOTO: DELO
Danes imamo dva trenda: podnebne spremembe in staranje prebivalstva. Rešitve niso enostavne: Ekonomija je edina sposobna te probleme celovito razumenti. Dušan Mramor. FOTO: DELO

Dušan Mramor,
ki bo predaval na temo "Kaj določa večjo blaginjo in kako do nje"  je dejal, da je “Ekonomija ob omejenih virih usklajuje delovanje ljudi v smeri večje materialne blaginje. Dandanes je svet še posebej soočen z dvema trendoma, ki pomenita zelo veliko zmanjševanje razpoložljivih virov: negativnimi podnebnimi spremembami in staranju prebivalstva. Brez ustreznega  ukrepanja vodita v katastrofalno zniževanje materialne blaginje na prebivalca. Rešitve niso enostavne, saj je globalno gospodarstvo zelo kompleksno. Ekonomija je edina sposobna te probleme celovito razumeti, predlagati ukrepe in jih usklajevati na globalni, lokalni in osebni ravni. Njeno delovanje pa je učinkovito le pri dobrem ekonomskem znanju v celotni družbi in njeni sprotni obveščenosti. Neznanje oziroma neobveščenost namreč vodita v neustrezno ukrepanje ali celo neukrepanje.”
 
Dr. Marko Pahor: "Ekonomija je skupek vsega človeškega delovanja z namenom ustvarjanja vrednosti, za kar je nekdo pripravljen plačati z denarjem ali protiuslugo". FOTO: DELO
Dr. Marko Pahor: "Ekonomija je skupek vsega človeškega delovanja z namenom ustvarjanja vrednosti, za kar je nekdo pripravljen plačati z denarjem ali protiuslugo". FOTO: DELO

Marko Pahor
, ki na dogodku izpostavil drzno vprašanje "ali svet potrebuje bitcoin", v katerem bo preigraval misli od tega, da je bitcoin revolucija, ki bo spremenila svet in do tega, da je le piramidna shema, je ekonomiji za Svet kapitala dejal: "Ekonomija je skupek vsega človeškega delovanja z namenom ustvarjanja vrednosti – vsak proizvod, vsaka storitev, vse, za kar je nekdo pripravljen plačati z denarjem ali protiuslugo lahko umestimo pod pojem ekonomije. Javnost, sploh slovenska, se tega pogosto premalo zaveda. Sploh za določene dele ekonomije (npr. Javni sektor) pogosto pozabi, da spadajo v to, da dodajajo vrednost. Vsi pogosto pozabljajo, da je vrednost tista, ki določa ceno, in ne obratno. In tudi zato je potrebno ekonomijo vedno znova postaviti pod žaromete".
 
Helena Schweiger, ki bo predavala na temo prehoda na zeleno ekonomijo, poudarja, da ekonomija vpliva na življenje nas vseh. Poznavanje ekonomskih konceptov nam pomaga razumeti novice, sprejemati finančne odločitve, oblikovati javno politiko in videti svet na nov način.  Ekonomija je široka disciplina: pokriva vse od odločitev posameznikov in podjetij do odločitev gospodarstev, na področjih od produktivnosti podjetij in gospodarstev, delovne sile, finančnih trgov, inovacij, globalizacije do izobraževanja, priseljevanja, okolja in zdravja. Kadarkoli izbiramo med različnimi možnostmi, gre za ekonomijo, tudi če te pomembne odločitve ne vključujejo denarja.

Aljoša Valentinčič: "Ekonomske odločitve izvirajo iz bioloških in psiholoških dejavnikov. Posamezniki smo se pripravljeni odreči potrošnji čokolade le, če nam nekdo obljubi več čokolade jutri." FOTO: Jože Suhadolnik
Aljoša Valentinčič: "Ekonomske odločitve izvirajo iz bioloških in psiholoških dejavnikov. Posamezniki smo se pripravljeni odreči potrošnji čokolade le, če nam nekdo obljubi več čokolade jutri." FOTO: Jože Suhadolnik

Kakšna je donosnost cepiva proti Covid 19? To vprašanje bo izpostavil Aljoša Valentinčič in takoj jasno publiki odgovoril, da širši družbi prinašajo zelo visoke »dividende. O ekonomiji kot motorju razvoja pa je dejal takole: »Ekonomske odločitve na ravni posameznika, podjetij in držav v zelo pomembni meri izvirajo iz bioloških in psiholoških dejavnikov. Posamezniki smo se pripravljeni odreči potrošnji čokolade le, če nam nekdo obljubi več čokolade jutri. Le stežka se opredelimo do darovanja organov, ker to od nas zahteva napor in razmišljanje o smrti, to pa je iz vidika potrošnje naših miselnih resursov neekonomično. Podjetja investirajo le, če pričakujejo ustrezen donos na investicije ob danem tveganju, zaznavanje tveganja pa se spreminja tudi v odvisnosti od dejavnikov kot so strah, optimizem, omejena sposobnost procesiranja naših možganov. Ekonomija pa nam pomaga razrešiti tudi številne izzive, ki so pomembni za širšo družbo: izkoriščanje in dostop naravnih virov na način, da bomo naravne lepote pustili tudi našim zanamcem.«

turizmu, ki mu kondicijo jemlje pandemija, bo predavala Ljubica Cvelbar Knežević, ki meni, da ni le ekonomija motor prihodnosti: »Prihodnost je v sožitju razvoja ekonomije, ohranjanja okolja in dviga kakovosti življenja za lokalno prebivalstvo. Pod žaromete bi morali postaviti trajnostni razvoj, ki na račun “danes” ne krati pravice in dobrobiti “jutri”.«
 
Maks Tajnikar: "Slovenska družba se ne zaveda, da je gospodarstvo »posoda«, v kateri nastajajo temeljne družbene spremembe." Foto:Blaž Samec
Maks Tajnikar: "Slovenska družba se ne zaveda, da je gospodarstvo »posoda«, v kateri nastajajo temeljne družbene spremembe." Foto:Blaž Samec

»Pandemija nas je jasno opozorila, da slovensko gospodarstvo tava in se izgublja v sodobnem svetu, ker mu nismo dorekli strategije«, meni Maks Tajnikar, pri čemer se naslanja predvsem na najbolj izstopajočo značilnost sodobnega sveta, ki jo venomer pozabljamo. To je neenakost. O upoštevanju neenakosti in tranzicijskih korenin našega gospodarstva bo Tajnikar predaval na  CPOEF: Ekonomija pod žarometi , o ekonomiji pa je za Svet kapitala povedal tole: »Zdi se, da se slovenska družba ne zaveda, da je gospodarstvo »posoda«, v kateri nastajajo temeljne družbene spremembe. Tu se kalijo tehnologije za jutri, prav sedaj tečejo po industrijski in informacijski revoluciji z genetsko revolucijo – malce nepričakovano in v borbi z virusom - največje spremembe sedanjih generacij. Če razumemo te procese, če zlasti s kulturo med ljudmi ustvarimo pričakovanja po tem novem, nenavadnem in nepričakovanem in če se politika vda v svoj ponižni položaj, lahko nastanejo razmere, v katerih države nadoknadijo tudi zaostanke, ki so si jih nabrale v zgodovini in si jih še vedno nabirajo v tem svetu neenakosti. 
 
Peter Wostner 8.12.2020 Ljubljana [Peter Wostner,Ljubljana,Slovenija]
Peter Wostner 8.12.2020 Ljubljana [Peter Wostner,Ljubljana,Slovenija]

Sodobnosti ni brez digitalizacije. Zato ni čudno, da se bo Peter Wostner prvega aprila na online dogodku dotaknil tega področja. Sam digitalizacije ne vidi kot grozeče robote, razosebljene posameznike in še manj za pametne tehtnice. Meni, da gre pri digitalizaciji zgolj za drugačen način razmišljanja, naslavljanja naših potreb in izzivov in torej drugačno, boljše, učinkovitejše ustvarjanje (dodane) vrednosti. In to ravno tistih vrednosti in vrednot, ki si jih želimo – ne, to se ne bo zgodilo samo od sebe, zgodilo se bo le, če bomo pametni. In hitri. Ekonomijo pa razume kot orodje  za razumevanje mehanizmov ustvarjanja nove vrednosti: »Ta pa lahko, ne pa nujno, tlakuje pot v trajnostno družbo blaginje. In ker vrednost in družbo blaginje ustvarjamo ljudje, mora tudi ekonomija pod žaromet naše pozornosti, da bomo bolje razumeli kakšne so najverjetnejše posledice naših individualnih odločitev, da bomo lahko bolj usklajeno in povezano delovali, in se tako, skupaj kot družba, lažje in hitreje premaknili naprej.«
 
 
Zaradi globalnih negotovosti CEO-ji multinacionalk že nekaj časa ne spijo. Vpliv političnega dogajanja je spremenil mednarodne gospodarske tokove, pravi Tine Kračun. Večja politična tveganja morajo gospodarske družbe ustrezno upravljati. Kaj politično tveganje pomeni za gospodarstvo in kako spreminja mednarodno trgovino, bomo slišali na omenjenem dogodku, kjer še vedno zbirajo online prijave. A za Svet kapitala je Tine Kračun takole ekonomijo postavil pod žaromet: »Gospodarstvo je trenutno soočeno z visoko negotovostjo. Tisti, ki bodo vlagali v razumevanje okolja in trendov bodo z negotovostjo najbolje upravljali in na dolgi rok ustvarili največje donose.«


Na dogodek, ki bo potekal online 22. aprila od 15.ure dalje, se lahko prijavite na https://www.alumnief.si/prijavnica-ekonomija-pod-zarometi/ .

Svet kapitala bo tam.
 

Več iz rubrike

Komentarji: