Biorazgradljive vrečke tudi po treh letih še ne razpadejo

Tudi vrečke iz biološko razgradljivega materiala, ki veljajo za okolju prijaznejšo alternativno plastičnim vrečkam, lahko obremenjujejo naravo dlje časa, kot menijo številni. Britanske raziskave kažejo, da lahko po treh letih pod zemljo ali morjem še vedno ostanejo tako stabilne, da prenesejo več kot dva kilograma teže.
Fotografija: Pixabay
Odpri galerijo
Pixabay

Biološko razgradljiv umeten material - tako kot tudi običajna plastika - se najbolj razgradi takrat, ko je izpostavljen zraku in soncu, sta Imogen Napper in Richard Thompson z univerze Plymouth zapisala v strokovni reviji Environmental Science & Technology.

"O umetnih materialih, ki so biološko razgradljivi, so iz oksoplastike ali jih je mogoče kompostirati, se pogosto govori kot o možni rešitvi za problem kopičenja plastike in odpadkov," sta zapisala znanstvenika. Oksoplastika, torej plastika, ki je razgradljiva z oksidacijo, vsebuje dodatke, zaradi katerih hitreje razpade. Ker pri tem nastaja mikroplastika, ki jo je komaj še mogoče razgraditi, si EU prizadeva takšne umetne snovi prepovedati.

Britanska znanstvenika sta želela ugotoviti, kaj se dejansko dogaja z materiali v različnih okoljih. V lokalni trgovini sta si priskrbela vrečke iz različnih vrst umetnih snovi, med njimi iz polietilena, iz katerega so najpogosteje narejene plastične vrečke.
Večino vrečk sta razrezala v 15-krat 25 milimetrov velike kose in jih položila v mreže, ki sta jih obesila na prostem, zakopala pod zemljo ali obtežene potopila v morsko vodo. Po devetih, 18 in 27 mesecih sta pregledala vsebino. Poleg tega sta enakim okoliščinam izpostavila tudi cele plastične vrečke.

Vsi koščki umetnih snovi, vključno s polietilenom, so po najmanj 18 mesecih na prostem povsem razpadli. "Hitrejša razgradnja na zraku utegne biti povezana z višjimi deleži ultravijoličnega sevanja in kisika v kombinaciji z višjimi temperaturami kot v drugih okoljih," sta zapisala znanstvenika.

Umetna snov, primerna za kompostiranje, se je poleg tega po 18 mesecih povsem razgradila v morju, medtem ko jo je bilo pod zemljo mogoče zaznati tudi še po 27 mesecih. Njena nosilnost se je sicer zmanjšala za več kot 70 odstotkov.

Vrečka iz umetne snovi, primerne za kompostiranje, je bila edina, ki po treh letih ni mogla več nositi nobene teže. Medtem so vrečke iz oksoplastike, biološko razgradljivega materiala in običajne plastike, ki so tri leta ležale pod morjem ali zemljo, še vedno lahko nosile 2,25 kilograma teže.

"Ta raziskava odpira vrsto vprašanj, kaj lahko pričakuje javnost, ko je nekaj označeno kot biološko razgradljivo," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Thompson. Izpostavil je potrebo po oblikovanju standardov za razgradljive materiale.
Sklep znanstvenikov pa se glasi: "Za številne namene, za katere se uporabljajo nosilne vrečke iz umetnih materialov, je trajnost v obliki vrečke, ki se lahko pogosto uporabi, boljša alternativa razgradljivosti."

Vrečke za večkratno uporabo so sicer le pod določenimi pogoji res lahko alternativa plastičnim vrečkam. Vrečka iz blaga je denimo z okoljskega stališča boljša kot plastična vrečka le takrat, kadar se jo pogosto uporablja. Da bi izničili slabšo okoljsko bilanco, je treba vrečko iz konvencionalno pridelanega bombaža več kot stokrat tako pogosto uporabiti kot vrečko iz umetne snovi na osnovi nafte, opozarja okoljska organizacija Nabu. Vzrok za to je v materialih, energiji in kemikalijah, ki se porabijo za njihovo proizvodnjo.

Več iz rubrike

aktualno

Christine Lagarde: Čakajo nas globoke spremembe v svetovni ekonomiji

Gospodarska koronakriza, bo povzročila globoke spremembe v svetovnem gospodarstvu, je dejala Christine Lagarde, vodja Evropske centralne banke (ECB).

aktualno

Parlamentarno pot začenja paket ukrepov za drugi val epidemije

Odbor DZ za delo ima danes na dnevnem redu seje predlog novega interventnega zakona, katerega cilj je omiliti in odpraviti posledice epidemije covida-19 za državljane in gospodarstvo.

aktualno

Znano je kdo je imel lani pri sosedih največ prihodka in kdo dobička

FINA je obdelala letne računovodske izkaze, ki jih je do 30. junija oddalo 131.701 podjetij, ki plačujejo davek na dobiček, razen bank, zavarovalnic in drugih finančnih institucij.

aktualno

Rastoder bo začel s prenovo razpadajočega tivolskega hotela Bellevue

Družba Rastoder se pripravlja na začetek rušitvenih del v okviru projekta rekonstrukcije propadajočega nekdanjega hotela Bellevue na pobočju Šišenskega hriba na robu ljubljanskega parka Tivoli, so za…

Komentarji: