Biogospodarstvo in krožno gospodarstvo: tesna povezava

Biogospodarstvo pomeni gospodarstvo, ki kot surovine za hrano in krmo, v industrijski proizvodnji in pri proizvodnji energije uporablja biološke vire s kopnega in iz morja ter tudi odpadke. Zajema tudi uporabo bioprocesov za trajnostne industrijske panoge.

Danes imamo po besedah evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) idealno priložnost, da spoznamo, kako je biogospodarstvo vpeto v vsa področja našega življenja. Državam, kot je Slovenija, je težje najti priložnosti pri uveljavljenih energentih, ki jih dobimo s predelavo, imamo pa zato druge prednosti, kot so denimo obširni gozdovi, je ocenil.

Poudaril je, da biogospodarstvo prinaša številna nova delovna mesta, od katerih se mnoga odpirajo na podeželju. S temi delovnimi mesti nastajajo tudi povsem novi poklici. Strinjal pa se je, da je pri razvoju takšnega novega produkta začetna težava vedno visoka cena.

Tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik je ocenil, da je Slovenija na področju biogospodarstva precej specifična. "Ker imamo omejene površine za predelavo hrane, ne bomo razmišljali, da bi jih uporabljali za energente. Priložnost pa so visokotehnološka podjetja, ki iz biomase delajo odlične izdelke z zelo visoko dodano vrednostjo," je poudaril.

Primerjava med biogospodarstvom in krožnim gospodarstvom lahko po njegovem mnenju povzroča nerazumevanje, zato si želi, da bi področji čim bolj poenotili, saj predstavljata "dve plati istega kovanca". Na to je v nagovoru pred razpravo opozoril že nizozemski veleposlanik Bart Twaalfhoven, ki je biogospodarstvo označil za enega od pomembnih načinov za naslavljanje izziva negativnih vplivov na okolje.

Veleposlanik je sicer pozdravil sodelovanje med Slovenijo in Nizozemsko na tem področju - državi sta se na ravni predsednikov vlad povezali v postopku prehoda v krožno gospodarstvo - in izpostavil doprinos znanosti na tem področju. Na velik pomen znanosti je v razpravi opozoril tudi dekan ljubljanske biotehniške fakultete Miha Humar, ki je ob tem posvaril pred krčenjem sredstev zanjo.

Pomen vlaganja v izobraževanje je izpostavila tudi vodja projektne pisarne Štajerske gospodarske zbornice Dragica Marinič, ki je ob tem opozorila na nujnost povezovanja in sodelovanja.

Humar je sicer pritrdil Bogoviču glede potenciala lesne verige, saj v lesarstvu po njegovih besedah ni odpadkov. "Gre za verigo, ki je še vedno premalo izkoriščena," je ocenil.