Bi kupili 33 % izdelka manj za isto ceno?

16. oktober je med drugim tudi Svetovni dan hrane in zato je trenutek več kot primeren, da hrani namenimo misel ali dve, so prepričani v Eti Kamnik. S pomočjo agencije bpcs so tako za ta dan pripravili oglaševalsko kampanjo za Natureto, ki je temeljila na podatku, da 33 odstotkov hrane zavržemo. »V upanju, da bi se začeli zavedati te problematike in hkrati moči, ki jo kot posamezniki imamo pri rešitvi težave, smo v podjetju Eta Kamnik pred svetovnim dnevom hrane izvedli »družbeni poskus« in potrošnikom na policah Megamarketa Interspar v City Parku v Ljubljani minulo soboto ponudili Naturetine izdelke s 33 % manj vsebine za isto ceno – toliko proizvedene hrane se namreč tako ali tako zavrže. Kakšni so bili odzivi potrošnikov, preverite v spodnjem video zapisu. A hkrati smo s hrano skrbno ravnali tudi mi: manjkajočih 33 % (in še nekaj več) smo podarili tistim, ki hrano resnično potrebujejo,« so še povedali v podjetju Eta Kamnik.

Svetovni dan hrane

Svetovni dan hrane praznujemo vsako leto 16. oktobra. Uvedla ga je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Omenjeni datum je bil izbran, ker je bila organizacija na ta dan leta 1945 ustanovljena. Glavni namen svetovnega dneva hrane je opozarjanje, da v svetu živi mnogo ljudi, ki trpijo za pomanjkanjem hrane.

V gospodinjstvih zavržemo 74 kg hrane letno

Po podatkih Statističnega urada Slovenije so Slovenci v letu 2016 zavrgli 74 kg hrane na prebivalca, od tega v gospodinjstvih kar 48 odstotkov. »Problematika zavržene hrane ima več vidikov; eden od njih je finančni, ki najbolj prizadene končnega kupca, drugi je nesmiselna poraba naravnih virov, tretji pa je etični, saj je tudi v Sloveniji veliko ljudi v stiski,« je opozoril Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete. Ker največ odpadne hrane v razvitem svetu nastane v gospodinjstvih, imamo posamezniki veliko moč, da stvari obrnemo na bolje.

Preverite, kako so se na akcijo odzvali kupci:

Kupci vsekakor niso bili zadovoljni s tem, da bi a isto ceno dobili manjšo količino izdelka. Pogled na tretjino prazne kozarčke je osupljiv in ponuja novo perspektivo na to, kako se obnašamo do osnovnih človekovih dobrin.

Lakota obstaja tudi v Sloveniji

Lakota obstaja tudi v Sloveniji, saj po podatkih Statističnega urada Slovenije težko ali zelo težko preživi mesec kar 29 odstotkov gospodinjstev. Direktor Zavoda Pod strehco, Zvonko Belič, pravi: »V samo enem delu Ljubljane imamo vsakodnevno več kot tisoč prosilcev hrane, vendar je toliko obrokov težko zagotoviti. Ljudska kuhinja je namenjena družinam in starejšim, ki v Ljubljani nimajo varnega okolja. Težava je tudi pri starejših ljudeh, ki živijo v odmaknjenih krajih. Takšne ljudi aktivisti in prostovoljci na terenu odkrijejo, ko je položaj že zelo težek. Če vidimo, da hrane, ki smo jo že kupili, ne bomo porabili, jo lahko darujemo različnim organizacijam, ki bodo to hrano razdelile ljudem, ali pošljemo SMS v različnih akcijah.«

Natureta

V Eti Kamnik so tako »manjkajočo vsebino«, ki bi morala napolniti kozarce v videu, podarili Zavodu Pod strehco in tako poskrbeli za nekaj prepotrebnih obrokov za družine z otroki in starejše. Ksenija Jankovič, direktorica Ete Kamnik, je povedala, da so v Eti na vseh ravneh zavezani k čim bolj smiselnemu ravnanju s hrano, od vhodne surovine, skozi celoten proces kuhanja, do končnega izdelka. »Kot proizvajalec s skoraj stoletno tradicijo smo obdržali preprosto gospodinjsko logiko. Kuhane olupke in odrezke rdeče pese pridejo iskat kmetje z bližnjih kmetij in jih porabijo za krmo živali,« je še povedala Jankovičeva.

Etin »družbeni poskus« je podprl tudi Spar Slovenija, ki opozarja na problematiko zavržene hrane z akcijo Zavrzimo slabe navade. »Z akcijo Zavrzimo slabe navade osveščamo ljudi o tem, kako lahko naredijo korak naprej pri zmanjšanju količin zavržene hrane. Objavili smo številne nasvete in recepte, s katerimi lahko opustimo slabe navade in s tem hrano v celoti porabimo,« je povedala Marjana Jekše Zuka  iz podjetja Spar Slovenija.