Banke povečale čisti dobičekl za 1,3 odstotka

Bruto dohodek je bil v primerjalnem obdobju nižji za 4,5 odstotka. Nižji so bili tako neto obrestni prihodki kot odhodki, a se je njihovo zaostajanje v zadnjih mesecih upočasnilo. Nekoliko bolj ugodna gibanja neto obrestnih prihodkov bank odražajo večjo posojilno aktivnost bank in stroškovno zelo ugodno strukturo financiranja.

Avgusta se je padanje neto neobrestnih prihodkov ustavilo. To odraža tako večjo kreditno aktivnost bank kot dejstvo, da banke dajejo vse več poudarka pridobivanju višjih neobrestnih prihodkov, so v Banki Slovenije zapisali v najnovejši mesečni publikaciji o poslovanju bank, s katero se je danes seznanil svet centralne banke.

Bilančna vsota sistema je konec avgusta dosegla 37,3 milijarde evrov in medletno porasla za 2,1 odstotka. Potem ko je septembra lani dosegla najnižji obseg po letu 2008, je bila konec avgusta višja za milijardo evrov, pozitivne medletne rasti pa izkazuje od marca.

Na strani naložb se je povečevala rast kreditiranja nebančnega sektorja in zniževala rast finančnih naložb, medtem ko se je pri obveznostih nadaljevalo razdolževanje na grosističnih trgih in so rasle vloge nebančnega sektorja. Te so ohranile solidno rast, avgusta 5,2-odstotno, in so predstavljale 72 odstotkov vseh virov bank.

Delež vpoglednih vlog se je povečeval, avgusta se je ta dvignil na skoraj 68 odstotkov vseh vlog nebančnega sektorja. Banke imajo veliko likvidnih oblik premoženja, katerih del lahko v prihodnosti še preusmerijo v posojila, so navedli centralni bankirji.

Rast posojil nebančnemu sektorju se je krepila. Avgusta se je obseg posojil nefinančnim družbam v primerjavi z lanskim avgustom povečal za 5,1 odstotka. Posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam so se letos povečala za blizu 0,6 milijarde evrov, pri čemer pa je prirast posojil podjetjem predstavljal le polovico prirasta posojil gospodinjstvom.