Banke do novih naprednih rešitev tudi z inovativnimi pristopi

V EU je danes začela veljati prenovljena direktiva EU o plačilnih storitvah (PSD 2), ki naj bi z odpiranjem bančnih podatkov konkurenci med drugim bistveno olajšala vstop na trg novim ponudnikom plačil z mobilnimi in spletnimi orodji. Zakon, ki bo nova pravila prenesel v slovensko zakonodajo, bo DZ predvidoma sprejel že na prvi letošnji seji. Vse to prinaša novo regulativno okolje za banke, ki se že tako ali tako soočajo z izzivi digitalizacije in iskanja novih poti do uporabnikov.

V NLB so za uvedbo novosti, ki jih prinaša PSD 2, oblikovali posebno delovno skupino, ki se ukvarja tako z implementacijo nove zakonodaje kot z izzivi na področju digitalizacije. Kot so v največji slovenski banki povedali za STA, je njihov cilj, da storitve in poslovni procesi sledijo možnostim, ki jih prinaša prenovljena zakonodaja. Nove storitve tako, kot do zdaj, pretežno razvijajo z lastnimi viri. Kot pravijo, jih namreč zelo dobro poznajo, na tem področju pa imajo zaposlene tudi vrhunske strokovnjake.

So se pa zatekli tudi k bolj inovativnim pristopom. Maja lani so v njihovem Centru inovativnega podjetništva organizirali prvi bančni hackathon NLB Innovation Lab. Na njem so zaposlene v banki povezali z zunanjimi strankami in podjetniki, ti pa so nato skupaj oblikovali novo rešitev za razvoj podjetništva v virtualnem svetu.

Tudi v Novi KBM so priložnost za spopad z izzivi novega poslovnega okolja videli v dvodnevnem vrenju kreativnih idej. V mariborskem univerzitetnem inkubatorju Tovarna podjemov so tako decembra v okviru programa Start:up Maribor na primer sodelovali pri izvedbi Fintech hackathona 2017, na katerem je več kot 60 udeležencev s pomočjo 20 domačih in tujih mentorjev razvijalo inovativne rešitve s področja bančništva, ki temeljijo na sodobnih tehnologijah umetne inteligence, Interneta stvari, obsežnih podatkov in verige podatkovnih blokov (blockchain). Najuspešnejši so bili povabljeni k sodelovanju z banko. Z Tovarno podjemov sicer Nova KBM sodeluje že od leta 2005.

V Abanki so s ciljem izboljšati uporabniško izkušnjo in omogočiti sooblikovanje novih inovativnih storitev organizirali že dva hachkatona, ki so ju poimenovali Abathon. Kot so poudarili za STA, so se za tak način odločili, ker želijo v oblikovanje storitev vključiti tudi tiste, ki rešitve banke uporabljajo vsakodnevno in imajo ideje, kako jih izboljšati. K sodelovanju so povabili tudi vse zaposlene, ne samo strokovnjake za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Lanski in predlanski dogodek sta potekala v ABC pospeševalniku v Ljubljani.

Tam so septembra lani gostili tudi hackathon za divizijo skupine Unicredit za srednjo in vzhodno Evropo. Na njem so se na eni strani zbrali razvijalci programske opreme, predstavniki fintech podjetij in startupov ter drugi kreativni misleci, na drugi pa tudi zaposleni iz skupine. Pri tem je bila približno polovica enih in drugih. Skupaj so oblikovali 12 mednarodnih ekip, udeleženci pa so bili poleg Slovenije še iz Albanije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Italije, Poljske, Romunije, Rusije, Srbije, Švice, Turčije in tudi iz Japonske.

Na koncu so zbrali tri rešitve, ki jih znotraj skupine zdaj prenašajo v prakso. Pri oblikovanju dveh aplikacij so sodelovali tudi slovenski udeleženci. V Unicreditu so bili tako z odzivom kot z rezultatom zadovoljni, nekateri izmed udeležencev pa zdaj s skupino sodelujejo tudi naprej, so povedali za STA.