Banka Slovenije: Gospodarska rast ostaja visoka

Kot v danes objavljenem povzetku ugotavlja centralna banka, stopnje rasti industrijske proizvodnje, opravljenih gradbenih del in prihodkov v zasebnih storitvah še naprej opazno presegajo povprečne v evrskem območju.

Gradbeništvo raste ob krepitvi investicij v inženirske objekte ter v nestanovanjske in stanovanjske stavbe. Ob solidni bančni podpori je v močnem vzponu nepremičninski trg, kjer število transakcij po podatkih državnega statističnega urada že dobro leto presega predkrizno raven iz leta 2007, cene pa so se od dna v letu 2014 povišale za okoli 10 odstotkov, a še zaostajajo za vrhom pred krizo.

Investicije v manjši meri povečuje tudi država, čeprav še ni prišlo do opaznejšega črpanja evropskih sredstev iz nove finančne perspektive. Domača proizvodnja še naprej bistveno presega domačo potrošnjo, presežek menjave blaga in storitev še naprej presega devet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Primanjkljaj državnega proračuna se zmanjšuje hitreje od načrtov. Po zadnjih ocenah ministrstva za finance bo letos znašal 279 milijonov evrov, medtem ko je bil v lani sprejetem proračunu ocenjen na 681 milijonov evrov.

Inflacija kljub močni domači konjunkturi ostaja nizka. Julija se je povišala z 0,9 na 1,2 odstotka, s čimer je ostala pod povprečjem evrskega območja. Medletna rast cen nepredelane hrane se je povišala zaradi podražitve mesa in zelenjave, hkrati se je upočasnilo zniževanje cen industrijskih proizvodov brez energentov, predvsem zaradi manj izrazitih učinkov razprodaj obleke in obutve, kar je verjetno posledica deregulacije sezonskih razprodaj. Posledično se je osnovna inflacija nekoliko povišala, vendar ostaja nizka v primerjavi z rastjo agregatov domačega povpraševanja.