Avstrijsko gospodarstvo s polno močjo naprej

Končna statistika avstrijske zunanje trgovine zdaj vključuje letošnji april. Aprila 2021 je izvoz blaga znašal 13,7 milijarde evrov, kar je skoraj 38 odstotkov več kot aprila 2020. Hkrati je uvoz skočil za skoraj 45 odstotkov na 14,6 milijarde evrov. Primanjkljaj v blagovni menjavi je bil aprila skoraj 900 milijonov evrov, od tega približno 500 milijonov v trgovini z drugimi članicami EU.
 
Po panogah, se je aprila najbolj povečal izvoz strojev in motornih vozil, in sicer za več kot tri četrtine. Tudi ta panoga je imela podobno rast uvoza. Tobias Thomas, generalni direktor avstrijskega statističnega urada, poudarja, da je bila avstrijska zunanja trgovina aprila 2021 višja kot aprila 2019, ko pandemije ni bilo: izvoz je bil za pet odstotkov večji, uvoz pa za dobrih sedem odstotka višji kot aprila 2019.
 
V prvih štirih mesecih letos je imela Avstrija skoraj 53 milijard evrov izvoza in nekaj več kot 55 milijard evrov uvoza. Izvoz se je povečal za 11 odstotkov, uvoz pa za skoraj 15 odstotkov. Primanjkljaj v blagovni menjavi v obdobju januar-april 2021 znaša 2,44 milijarde evrov, kar je dobrih štirikrat več kot lani v istem obdobju. Avstrija vedno več uvaža iz Kitajske, Italije, ZDA, Poljske, Nemčije in Češke.
 

Letos bolj aktivni

 
Avstrija, država EU, ki ima v bruto domačem proizvodu nadpovprečno velik delež industrije, je bila letos spomladi industrijsko veliko bolj aktivna kot ob istem času lani. Indeks proizvodnje je bil maja maja za 21 odstotkov višji kot maja 2021. Aprila letos je avstrijska industrija dosegla raven, ki jo je imela pred pandemijo. Rast se je počasi nadaljevala tudi v maju.
 
Tudi gradbeništvo beleži skokovito rasti v primerjavi z enakim obdobjem lani - maja se je v primerjavi z lanskim majem povečalo za skoraj osmino (+12,4 %). Avstrijska gospodarska lokomotiva ni samo pospešila, ampak je dosegla tudi rekordno hitrost v stanovanjski gradnji. V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo izdanih 19.300 dovoljenj za gradnjo stanovanj - več kot v katerem koli drugem četrtletju od leta 2005.
 
Lani, v letu pandemije, se stanovanjska gradnja ni ustavila, bila je močna, vendar ne obsežnejša kot v prejšnjih rekordnih letih, 2019 in 2017. Največ - in še več - stanovanj gradijo na Dunaju. Delež glavnega mesta v celotni avstrijski stanovanjski gradnji je v obdobju 2011-2015. znašal 27 odstotkov, nato pa 2016-2020 skočil na 39 odstotkov.
 

Alternativni pogon močnejši od dizelskega

 
Zdaj imamo tudi podatke o prodaji osebnih motornih vozil v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Od 1. januarja do 30. junija jih je bilo v Avstriji novo registriranih 134.396 teh vozil. To je dobrih 19 odstotkov več kot v prvi polovici leta 2020, a še vedno skoraj 25 odstotkov manj, kot leta 2019.
 
Avstrijci kupujejo vse manj dizelskih avtomobilov. Njihova prodaja v prvi polovici letošnjega leta je nižja za dobrih 20 odstotkov kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. Delež v tem letu novo registriranih dizelskih avtomobilov je zdaj nekaj več kot četrtinski (25,4 %), prodaja bencinskih avtomobilov pa je narasla za tri odstotke; delež bencinskih avtomobilov v vseh letos na novo registriranih avtomobilih znaša dobrih 40 odstotkov.
 
Vsi drugi avtomobili, ki so v skupinski kategoriji »alternativni pogon« (električni, plinski, dvovalentni, hibridni in na dušik) so v prvih šestih mesecih dosegli kar 168-odstotno rast. Delež vseh teh alternativnih avtomobilov je v novo registriranih letos presegel tretjino (34,2 %). Tako je število na novo registriranih avtomobilov na alternativni pogon v Avstriji prvič preseglo število dizelskih.
 
Prodaja električnih avtomobilov v Avstriji je v prvi polovici leta 2021 večja za skoraj 220 odstotkov kot v enakem obdobju lani - in za 213 odstotkov večja, kot leta 2019. Vendar večino teh avtomobilov še vedno kupujejo podjetja in ustanove, le vsak šesti (16 %) je registrirala fizična oseba.
 

Skok cen surovin

 
Preporod avstrijskega gospodarstva ima tudi grozeč vidik. Pri izdelkih osebne porabe, tistih, ki jih kupujemo v supermarketih in lekarnah, ni (še) opaziti večjega povišanja cen, ampak to opažamo pri nekaterih drugih cenah. Indeks veleprodajnih cen je bil maja letos za dobrih 10 točk višji kot maja lani. Cene odpadnih materialov so se skoraj podvojile (+98 %); sledijo cene železa in jekla (+71 %), gum in osnovnih plastičnih materialov (+68 %), naftnih derivatov ​(+46 %), usnja in usnjenih izdelkov (+44 %), žita, semenskega materiala in krme (+31 %), itd.  Znatno so se povišale tudi cene neželeznih kovin (skoraj 30 %), bencina in dizelskega goriva (dobrih 25 %), lesa (24 %) itd. Vprašanje je, ali so ti poskoki le posledica šoka ali bodo cene surovin še dolgo ostale na tej ravni in povzročile višjo splošno inflacijo?