Avstrijci s peticijo nad Nuklearno elektrarno Krško

»Slovenija zavrača avstrijsko pavšalno kritiko atomske energije«, so bili pred nekaj dnevi naslovi v več avstrijskih medijih, potem ko je Aleksander Geržina, novi slovenski veleposlanik v Avstriji, podal daljši intervju za avstrijsko tiskovno agencijo APA. Geržina je spregovoril o več temah, očitno pa je, da za mnoge v Avstriji Nuklearna elektrarna Krško (NEK) problematična in potencialno nevarna. Ta občutek se ne bo spremenil niti po tem intervjuju, v katerem je, kot poroča ORF, veleposlanik dejal, da Slovenija avstrijske pomisleke jemlje zelo resno, hkrati pa kritiziral pavšalne obsodbe atomske energije.
 
Global 2000, znana avstrijska neodvisna okoljska organizacija - katere šefica (politični direktor) je bila od leta 2014 do 2019 Leonore Gewessler, sedanja avstrijska zvezna ministrica za varstvo podnebja, ekologijo, energijo, mobilnost, inovacije in tehnologijo - ima na svoji spletni strani v ospredju fotografijo moškega s plinsko masko in velik naslov: »Stop za potresno jedrsko elektrarno Krško - Podpiši zdaj!«. Pri Global 2000 pravijo, da je njihov cilj zbrati 50.000 podpisov. Ko to pišemo, je število podpisov doseglo 47.248. Številka raste vsakih nekaj minut.
 
Avstrijski nasprotniki atomske energije poudarjajo, da se jedrska elektrarna Krško nahaja le 70 kilometrov zračne linije od Avstrije, na območju, ki je seizmološko najbolj tvegano v Evropi. Spominjajo, da je bil pred kratkim nedaleč od reaktorja močan potres - in da to ni najmočnejše premikanje tal, ki ga geologi pričakujejo na tem območju. Global 2000 in druge okoljske aktiviste v Avstriji posebej moti to, NEK po 40 letih obratovanja ne bo zaprta po letu 2023. »Kljub velikim varnostnim pomanjkljivostim se je slovenska uprava za jedrsko energijo pred nekaj leti odločila, da podaljša obratovalno dobo NE Krško za 20 let«, v utemeljitvi peticije piše Global 2000.
 
Po razglasitvi, da NEK ne bo zaprta, se je Global 2000 skupaj s partnerskimi organizacijami iz Slovenije uspel izboriti za postopek presoje vpliva na okolje (PEV), ki je v Avstriji obvezen za vse večje projekte v gradbeništvu, rudarstvu, energetiki itd., ampak avstrijski okoljski aktivisti pravijo, da  »slovenska vlada želi to presojo le na papirju«. Poudarjajo, da PEV seveda mora upoštevati nevarnost od potresa in stanje jedrske elektrarne - in šele nato se lahko dovoli podaljšanje obratovalne dobe NEK.
 
»Krško zagotovo ne bi moglo uspešno prestati neodvisno tehnično preverjanje seizmološke varnosti. Podaljšanje obratovalne dobe bi le odložilo nerešene varnostne probleme, zato je nastanek atomske katastrofe vedno več verjeten. Ne smemo še 20 let igrati ruske rulete z življenji milijonov Evropejcev - Potresni reaktor v Krškem je treba takoj ustaviti!«, apelirajo iz Global 2000. To peticijo podpira tudi pet okoljskih organizacij iz drugih držav - Slovenije, Italije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine.
 
Reaktor v Krškem ni edini, ki mnogim v Avstriji dviga krvni tlak. Razen Lihtenštajna in Italije, ki je v 1980-ih zaprla štiri reaktorje in opustila gradnjo še treh, imajo vse Avstriji sosednje države jedrske elektrarne. Na Madžarskem, južno od Budimpešte, ob Donavi, manj kot 200 kilometrov zračne linije od Avstrije, je Paks s štirimi reaktorji. Slovaška ima tudi štiri reaktorje, po dva v elektrarnah Bohunce in Mochovce, 60 km in 100 km od Avstrije. Češka ima tudi dve jedrski elektrarni s skupno šestimi reaktorji: štiri v elektrarni Dukovany, le 40 km od avstrijske meje, in dva v Temelinu, 65 km od Avstrije.
 
V Nemčiji obratuje še šest jedrskih elektrarn, od katerih so tri manj kot 200 km od avstrijske meje, vse pa bi morale zagotovo prenehati delovati konec letošnjega leta ali konec leta 2022. Zahodno od Avstrije v Švici delujejo še štirje reaktorji v treh jedrskih elektrarnah; vse so 110-130 km od meje z Avstrijo: dva reaktorja sta v elektrarni Beznau, po en v elektrarnah Leibstadt in Gösgen. Do nedavnega je imela Švica še eno jedrsko elektrarno v Mühlebergu nedaleč od Berna, ki je prenehala delovati in zaprta v decembru leta 2019.
 
Skratka, na manj kot 200 km od avstrijske meje danes obratuje 22 jedrskih reaktorjev na 12 lokacijah v šestih državah. Število reaktorjev se bo najverjetnejše do začetka leta 2023 zmanjšalo na 19, ko bo Nemčija zaprla elektrarne Neckarwestheim, Grundremmingen in Isar. Poleg lastne NEK, Slovenija v nedaleč od lastne meje ima le madžarsko jedrsko elektrarno v Paksu s štirimi reaktorji.
 
Avstrija je v drugi polovici 1970-ih kompletno zgradila svojo jedrsko elektrarno Zwentendorf na Donavi, približno 50 km vzhodno od Dunaja - in se potem na referendumu, nekaj tednov pred začetkom poskusnega obratovanja elektrarne, odločala z zelo majhno večino, da sploh ne bo proizvajala električne energije na ta način. Od takrat je Zwentendorf spomenik avstrijske politične norosti. Od blizu si ga lahko ogleda vsakdo, ki križari po Donavi ali kolesari po spodnjeavstrijskem odseku znamenite Donavske kolesarske poti.