Dunaj je svoj imidž mesta za ples ohranil s številnimi elegantnimi bali. Mednarodno najbolj znan je Operni bal v znameniti Državni operi. Nič manj ugleden ni niti dunajski Filharmonični bal v stavbi Musikvereina, za katerega mnogi pravijo, da je najbolj eleganten v Avstriji.

Kljub takšni tradiciji, tudi Dunaj kdaj ne pleše. Po drugi svetovni vojni sta bila omenjena dva bala odpovedana le leta 1991, in sicer zaradi vojne v Perzijskem zalivu – in zdaj, leta 2021, zaradi covida-19. Letos ni balov, ki jih je običajno največ v prvih dveh mesecih, od silvestrovega do pustnega torka (16. februarja letos).
 
Velika večina najbolj znanih dunajskih balov je »cehovskih«, prirejajo pa jih večinoma v Hofburgu, nekdanji zimski rezidenci habsburških cesarjev: Silvestrski bal (nekdanji Cesarski bal), Bal dunajske Ekonomske univerze, Oficirski bal, Bal farmacije, Slaščičarski bal, Bal dunajske Tehnične univerze, Dunajski zdravniški bal, Lovski bal, Dunajski kavanarski bal, Pravniški bal, Rudolfina-Redoute, Elmayerjev venček itd.
 
Tudi nekatere druge velike dvorane na Dunaju, kot so v dunajski Mestni hiši, Koncertni hiši in Kursalonu, so prizorišča nekaterih večjih balov: Bombon bala, Cvetnega bala, Bala dunajske znanosti, Diversity bala in Concordia bala. Zadnji omenjen, v organizaciji novinarskega kluba Concordia, najstarejšega tovrstnega na svetu, je edini, ki se odvije nekaj mesecev po zimski balski sezoni. Concordia bal je vedno junija.


 

Lahko greš na bal – če imaš 300 evrov

 
Bali so pomembna dunajska sezonska panoga. V prejšnji sezoni, 2019/2020, je bilo na Dunaju približno 450 balov, s skupno več kot 500.000 gosti. Statistiki so izračunali, da je en gost povprečno porabil 290 evrov za balsko noč. Večji del, 180 evrov, je bil plačan direktno na balu: vstopnice, rezervacija mize, hrana, pijača, napitnine ... Bali niso samo vir zaslužka organizatorjev, ampak tudi mnogih drugih.
 
Na Opernem balu, ki je lani imel 5150 gostov, so postregli 1300 steklenic šampanjca in penine, 900 steklenic vina, 900 steklenic piva, Državna opera je bila okrašena s stotinami cvetličnih aranžmajev ... Gostom Opernega bala postreže 320 gostinskih in drugih delavcev itd. Za pretvorbo avditorija opere v plesni oder in obratno Državna opera najame 500 delavcev iz 50 podjetij – in jim za to plača dobrih 1,5 milijona evrov.
 
Bali so veliki posel tudi za izposojevalce kostumov, kot je Lambert Hofer, družinsko podjetje, ustanovljeno leta 1862 na Dunaju. Od leta 1987 ga vodi Peter Hofer, iz četrte generacije lastnikov. Zdaj je Hofer deležen državne podpore, ki mu delno nadomesti padec prometa zaradi lockdowna. Na srečo se je dobro pozicioniral v segmentu izposoje kostumov za celovečerne filme in TV-serije, a tudi ta panoga je zaradi epidemije zmanjšala aktivnosti.
 
Leto brez balov in drugih pustnih prireditev prizadene tudi pridelovalce krofov. Prebivalec Avstrije na leto poje povprečno 14 krofov (večinoma napolnjenih z marelično marmelado), od tega sedem v karnevalskem času, dva od teh sedmih pa na pustni torek. Podjetje Kuchen-Peter, verjetno največji proizvajalec krofov v Avstriji (60 milijonov na leto), se letos sooča s približno 20-odstotnim padcem povpraševanja.
 
Veliko slabši čas je zdaj za plesne šole, ki jih je v Avstriji 185, od tega 28 na Dunaju. Preživeti morajo čas popolne poslovne stagnacije. Najbolj znana takšna šola, dunajski Elmayer, v zadnjih mesecih ni imela nobenega od dveh glavnih poslov: poučevanja plesa in odpiranja balov. Elmayerjevi učenci so v zadnjih letih odprli približno 50 balov na leto.
 
Na Dunaju je tudi sedež podjetja Schlumberger, največjega avstrijskega proizvajalca penin. Njihova 2,4 km dolga klet v pobočju Dunajskega gozda v 19. dunajskem okrožju, je delno odprta za javnost. Letno jo je obiskalo nekaj deset tisoč ljudi, zdaj pa je vsaj do konca februarja zaprta, nam povejo v upravi podjetja. Toda to ni glavni problem Schlumbergerja. Težek udarec je padec povpraševanja v gostinstvu. Čeprav je Schlumberger v prodaji na drobno lani beležil približno 20 odstotkov več prometa, ga je bilo v gostinstvu manj za približno 40 odstotkov; za povrh pa gostinstvo tradicionalno kupuje dražje penine.
 
Lockdown okoli novega leta in v tednih karnevalov in balov »močno ogroža našo poslovno osnovo,« je za avstrijsko tiskovno agencijo APA dejal izvršni direktor Schlumbergerja Benedikt Zacherl. Schlumberger je imel lani približno tretjino manj prometa kot leta 2019.
 
Dobra novica za to podjetje – in vsa ostala, ki v Avstriji pridelujejo in tržijo penine – je, da je država od sredine leta 2020 ukinila davek na peneča vina, uveden leta 2014. Ta davek ni bil majhen: 100 evrov na hektoliter.