Alternativno božično drevesce iz Slovenije žanje uspeh po svetu
Samo v Evropi je trgovina z božičnimi drevesi vredna približno 50 milijonov ameriških dolarjev na leto. A se zaradi podnebnih sprememb ta industrija spopada z resnimi izzivi, smo pisali v eni od decembrskih številk poslovnega tednika Svet kapitala. Izziv se pojavlja je tudi za potrošnika – kupiti pravo ali umetno božično drevo?
V ljubljanskem studiu Hello Yellow House so našli svojo rešitev. V skladu z ekološkimi in trajnostnimi načeli so oblikovali trajnostno leseno božično drevo Yelka, ki je narejena iz obnovljivih materialov in pri njeni izdelavi skušali zmanjšati količino odpadkov, ki nastanejo kot stranski produkt. Za osnovni gradnik so izbrali les, iz procesa proizvodnje pa so v celoti izločili plastiko.
Mladi Slovenci so svojo idejo predstavili na platformi za množično financiranje Kickstarter, kjer so znatno presegli željeno vsoto in z drevescem lansko leto še pravočasno oskrbeli skoraj 100 novih lastnikov. Z rezultatom so bili zadovoljni.
Ugotavljajo, da so kupci večinoma mladi ekološko ozaveščeni posamezniki, družine z majhnimi otroci in družine z hišnimi ljubljenčki. »Največ jih je bilo iz Amerike, nato osrednje Evrope in kar nekaj tudi iz Slovenije,« je pojasnila Tinca Furlan, soustanoviteljica podjetja. »Vedno bolj po drevescu povprašujejo tudi podjetja, vendar trenutno nismo mogli zagotoviti večje količine jelk, ki bi jih podjetja želela, ker večinoma vse izdelujemo sami in ročno.«
Minulo leto so prodali največ jelk iz oreha, več kot polovico vseh naročenih, najbolj zaželena je bila velika jelka, ki meri 150 cm. »Američani so večinoma kupovali velike jelke, Evropejci pa srednje in male,« je še povedala.
Yelka je bila ustvarjena z mislijo na dolgo življensko dobo. Tako se kot bolj trajnostna alternativa ponuja naravnim drevesom, ki se jih po uporabi zavrže, in umetnim, plastičnim drevesom, ki sicer ostanejo enaka vrsto let, a so narejena iz neobnovljivih materialov.
PREBERITE ŠE:
Kje končajo božične jelke in smreke? Pogosto na smetišču. Pa na Dunaju?
Več iz rubrike
Aprilsko znižanje obresti ECB bi bilo kar presenečenje
Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.
Iz Nemčije boljši podatki o industrijski proizvodnji
Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.
