Adijo, premog!

Južno od Gradca, le 28 kilometrov zračne linije od slovenske meje, ob polnoči med 31. marcem in 1. aprilom 2020 je izklopljena zadnja avstrijska elektrarna na premog, toplarna Mellach, z močjo približno 230 megavatov.

Do tedaj je ogrevala Gradec, za kar je potrebovala 400.000 ton premoga na leto. V eni uri je lahko pokurila do 80 ton premoga. Iz 175 metrov visokega dimnika je med drugim v ozračje odšlo ogromno CO₂, glavnega toplogrednega plina.

Osem mesecev pred zaprtjem Mellacha, v začetku avgusta 2019, je bila zaprta predzadnja avstrijska elektrarna na premog. Bil je drugi blok elektrarne Dürnrohr v Spodnji Avstriji, 40 kilometrov vzhodno od Dunaja. Njen stolp, visok 220 metrov, je četrti najvišji objekt v Avstriji. Tako kot toplarna Mellach je bila tudi elektrarna Dürnrohr zgrajena v 1980-ih letih. Dürnrohr je bila nadomestilo za prvo avstrijsko jedrsko elektrarno Zwentendorf ob Donavi (692 MW), ki so jo zgradili v 1970-ih letih.

V Zwentendorf  je, v sedanji vrednosti, Avstrija vložila blizu dve milijardi evrov. Nekaj ​​tednov pred začetkom njenega poskusnega obratovanja so se Avstrijci z tesno večino na referendumu odločili, da sploh ne bo začela obratovati. Iz okoljskih razlogov.

To je bil eden največjih gospodarskih in političnih mejnikov v zgodovini Republike Avstrije po drugi svetovni vojni. Zwentendorf je zdaj spomenik norosti tik ob Donavi. Številni turisti, ki se vozijo po znameniti Podonavski kolesarski stezi, se ustavijo ob tej mrtvorojeni elektrarni.



Zdaj, štiri desetletja pozneje, Avstrija je zavrgla tudi premog, tudi zaradi okoljskega varstva.  Leonore Gewessler iz stranke Zelenih, avstrijska zvezna ministrica za varstvo podnebja, ekologijo, energetiko, mobilnost, inovacije in tehnologijo, poudarja, da bo Avstrija po letu 2030 proizvajala izključno "ekološko elektriko", le iz obnovljivih virov energije. To je ambiciozen načrt, ki se postopoma uresničuje, vendar je treba še veliko storiti.

Avstrija je že vrsto let vodilna država v EU po deležu energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Ta delež je lani znašal dobrih 75 odstotkov: hidroelektrarne dajejo 60,5 odstotkov, vetrne elektrarne devet, biomasa približno pet, fotovoltaika pa en odstotek. Preostalih 24 odstotkov električne in toplotne energije pridobijo v Avstriji iz termoelektrarn na plin, sežiganjem odpadkov itd.
Lani je imela Avstrija več kot 60 elektrarn na plin.

Plinske elektrarne v ozračje oddajajo manj toplogrednih plinov, vendar veljajo tudi le za začasno rešitev, manjše so zlo kot elektrarne na premog.

Omenjena toplarna Mellach zdaj deluje na plin. Tam tudi eksperimentirajo z nekaterimi drugimi načine pridobivanja energije, pri katerih plin ali ni več potreben ali pa ga je potreben veliko manj, kot je reverzibilna elektroliza, pri kateri se energija pridobiva iz gorivnih celic.
 

Kreditov za sajaste ne bo več

Tudi bankirji odlagajo premog na smetišče zgodovine. Ta mesec sta dve največji avstrijski bančni skupini - Erste in Raiffeisen - napovedali, da bosta prenehali financirati elektrarne na premog in druga premogovniška podjetja.

"Pandemija covid-19 je očitna priložnost za ekološki preobrat celotnega gospodarstva. Prepričan sem, da mora prihodnji razvoj temeljiti na trajnostnih projektih," je povedal Bernd Spalt, izvršni direktor skupine Erste.
Ne bodo več financirani niti projekti širitve, posodobitve in vzdrževanja obstoječih takšnih podjetij, kot tudi njihovi dobavitelji. Banke ne bodo sodelovale s podjetji, ki prejmejo 25 odstotkov ali več skupnega dohodka od poslov s premogom.

V Erste pravijo, da so iz financiranja izključena tudi podjetja, ki trgujejo s premogom in ga skladiščijo.
Podobno se je odločila tudi Raiffeisen Bank International, ki je napovedala, da bo financiranje z premogom povezanih dejavnosti zmanjšala na ničlo do konca leta 2030.



Pred dvema letoma, marca 2019, je bila Uniqa, ena največjih avstrijskih zavarovalnic, prva v Avstriji in eden takrat redkih v Evropi, ki je objavila, da popolnoma zapušča posle, povezane s premogom.

Takšna poslovna opredelitev ne predstavlja večje težave na avstrijskem finančnem trgu, ni pa enostavna tam kjer sežigajo veliko premoga: na Poljskem, Češkem, Slovaškem, Hrvaškem, v Srbiji in drugih državah Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih  delujejo številne avstrijske in druge evropske banke in zavarovalnice.

V skupini Erste pričakujejo, da bodo njihovi klienti do konca leta 2023 predložili prepričljive načrte za postopno opuščanje premoga. "Naše kliente bomo podpirali v njihovih prizadevanjih, da do leta 2030 izstopijo iz premoga", pravi Spalt.