47 milijonov več za kmetijstvo

Špela Perme s finančnega ministrstva je pojasnila, da proračunska sredstva za področje kmetijstva ohranjajo stabilen delež in znašajo štiri odstotke vseh proračunskih odhodkov.

Prva pomembna razlika je pri postavki prilagajanja podnebnim spremembam, kjer so za leto leto 2018 predvideli 3,3 milijona evrov več sredstev za sofinanciranje zavarovalnih premij, saj bo stopnja sofinanciranja s strani države višja tako pri trajnih nasadih kot poljščinah, je poudarila državna sekretarka Tanja Strniša.

Za kmetijsko svetovalno službo je bilo letos namenjenih 7,2 milijona evrov, prihodnje leto je predvidenih 7,8 milijona evrov, v 2019 pa osem milijonov evrov.

Več sredstev bo iz proračuna namenjenih za shemo šolskega sadja in mleka, saj je bilo prej vanjo vključenih 11 šol, po novem pa preko 200. Z letošnjih 1,2 milijona evrov tako evropskih kot slovenskih sredstev se ta številka prihodnje leto zvišuje na 1,5 milijona evrov.

Več sredstev bo namenjenih za vzdrževanje melioracijskih sistemov, ker je v odmero vključenih več sistemov, za 100.000 evrov več pa bo prihodnje leto namenjenih tudi za odškodnine po divjadi.

Za program razvoja podeželja bo v 2018 namenjenih 129 milijonov evrov evropskih sredstev in 30 milijonov evrov slovenske udeležbe, nekaj manj pa v 2019.

Za 4,3 milijona evrov v 2018 se veča postavka za Upravo za varno hrano in varstvo rastlin, in sicer predvsem zaradi stroškov cepljenja proti bolezni modrikastega jezika.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je pohvalil predvsem zvišanje sofinanciranja zavarovalnih premij, s čimer so se strinjali tudi člani odbora DZ za kmetijstvo.

Predsednik odbora Tomaž Lisec (SDS) je opozoril, da se mu zdi zvišanje sredstev za škodo po divjadi premajhno ter da bi bilo treba to problematiko obravnavati resneje. Poslanec Zvonko Lah (NSi) pa ima občutek, da se proračunska sredstva na kmetijskem delu delijo bolj zaradi socialnega miru kot pa v luči neke dolgoročne kmetijske politike.

Državna sekretarka je odgovorila, da ima slovenska kmetijska politika posebne ukrepe in da ne sledi zgolj evropskim smernicam, saj imajo slovenski kmetje specifične pridelovalne razmere. Poudarila pa je, da se že pripravljajo tudi na različne scenarije glede evropskih sredstev v prihodnje.

Simon Zajc (SMC) se je dotaknil tudi nove pomoči za majhne kmetije, ki je namenjena kmetom, ki obdelujejo območja z omejenimi dejavniki in imajo od tri do 15 glav velike živine. "Majhne kmetije in živinoreja že dolgo ne gre več skupaj. Razmišljati moramo, da jih usmerimo v vrtnine, samo s tem lahko preživiš družino. Že zdaj moramo pripraviti kmete, če se zgodi, da ne bo več evropskih sredstev. Pripraviti jih moramo, da bodo preživeli z vrtninami, mogoče perutninarstvom, zagotovo pa ne z živinorejo," je dejal.

Strniša ga je spomnila, da gre pomoč majhnim kmetijam predvsem v smer preventive pred zaraščanjem kmetijskih površin. "Če v tistih hribih ni živine, se bo zaraslo. Vztrajati moramo z živino in travinjem tudi po hribih, da ohranimo krajino, sicer bomo tam imeli gozd. Gre za enostavno pomoč, da si bo nekdo zamenjal nek priključek ali kaj podobnega, ni veliko, je pa nekaj. Ukrep je signal, da želimo ohraniti kmetije in obdelanost podeželja," je poudarila.

Glede odškodnine po divjadi pa je pojasnila, da s tem krijejo škode na nelovnih površinah in izpostavila, da škode na lovnih površinah krijejo lovske družine.