233 milijonov evrov dobička za banke v polletju

Banke so v prvem polletju letos ustvarile 253,4 milijona evrov dobička pred davki ali 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani ter 233 milijonov evrov čistega dobička, kar je 6,5 odstotka manj kot v lanskem prvem šestmesečju. Posojila nefinančnemu sektorju naraščajo, a to za zdaj še ni pripeljalo k rasti prihodkov bank.
Fotografija: Leon Vidic
Odpri galerijo
Leon Vidic

Pozitivni prispevek k finančnemu rezultatu bank ima medtem nadaljnje sproščanje oslabitev in rezervacij na ravni sistema. Kot je razvidno iz najnovejše mesečne informacije o poslovanju bank, ki jo je danes objavila Banka Slovenije, so banke v šestih mesecih sprostile za 20 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, potem ko so jih lani v tem času za tri milijone evrov.

Na področju prihodkov medtem okrevanja še ni, čeprav se obrestni prihodki ob izboljševanju razmer na področju kreditiranja zmanjšujejo počasneje kot do zdaj. Čiste obresti so bile s 318,3 milijona evrov za 6,5 odstotka nižje kot v lanskem prvem šestmesečju, neobrestni prihodki pa so po drugi strani upadli za 8,1 odstotka na 241,8 milijona evrov.

Bruto dohodek bank je bil s 560,1 milijona evrov za 7,2 odstotka nižji kot v prvem šestmesečju lani, operativni stroški pa so bili s 326,8 milijona evrov za 0,6 odstotka višji.

Bilančna vsota bančnega sistema se je junija zmanjšala za 0,4 odstotka s 37,2 milijarde evrov, a je bila ob tem za 2,3 odstotka višja kot ob koncu lanskega polletja. Obseg bilančne vsote se je junija po pojasnilih Banke Slovenije zmanjšal zaradi manjših vlog države in drugih finančnih organizacij ter nadaljnjega razdolževanja bank na medbančnem trgu.

Se je pa na naložbeni strani junija še okrepila posojilna aktivnost do nebančnega sektorja. Konec junija je bil obseg posojil medletno večji za 4,9 odstotka in se je ustavil pri 20,7 milijarde evrov. Rast posojil podjetjem je bila v medletni primerjavi 5,8-odstotna, rast posojil gospodinjstvom pa sedemodstotna.

Po pojasnilih Banke Slovenije se nadaljuje pospešena rast potrošniških posojil, ki je bila junija medletno 12-odstotna, medtem ko se je medletna rast stanovanjskih posojil zadnje mesece stabilizirala pri 5,2 odstotka. Kljub nižji rasti pa stanovanjska posojila tako po obsegu kot po polletnem prirastu še naprej presegajo potrošniška posojila.

Več iz rubrike