Od pozne pomladi 2020 so se cene zlata močno zvišale. Sredi meseca marca lani so se te namreč odbile od dna pri približno 1472 dolarjih za unčo, v začetku avgusta pa dosegle najvišjo vrednost pri 2067 dolarjih. Čeprav je vrednost pozneje konsolidirala pod najvišjo vrednost med letoma, so v večini tretjega in četrtega četrtletja še vedno ostale nad 1850 dolarji, leto pa končale pri 1887,60 dolarja za unčo.
 
Na splošno je bilo zlato leta 2020 v očeh mnogih videti najbolj privlačna naložba – zaradi visokih tveganj v okviru pandemije, inflacije in nizkih obrestnih mer.
 
Zanimivo je, da so bile cene zlata do finančne krize leta 2008, ko je vrednost plemenite kovine začela naraščati, tako rekoč stacionarne. Razlogi so povsem razumljivi: politika kvantitativnega popuščanja h kateri so se zatekle centralne banke.


 

Kakšne so prednosti vlaganja v zlato

 
Zanimanje vlagateljev za zlato se še posebej poveča v kriznih časih. Razlogov za to je več:

• Zlato bolje ohranja svojo vrednost: londonsko združenje za trg plemenitih kovin za primerjavo navaja koristi med lastništvom fizičnega zlata v vrednosti 50 funtov leta 1980 in bankovcem za 50 funtov. Zlato je v tem primeru mnogo donosnejše. Navsezadnje je današnja vrednost kovine bistveno višja od začetne naložbe v višini 50 funtov, medtem ko za bankovec zaradi inflacije ne moremo kupiti toliko, kot bi lahko leta 1980.
   
• Zlato izravnava tveganja: cene zlata se pogosto podražijo skupaj z naraščajočo inflacijo in depreciacijo dolarja. Zaradi tega vlagatelji, ki se zavedajo, da izgubljajo denar, kupijo zlato kot sredstvo za varovanje bogastva.
   
• Zlato ni odvisno od volje oblasti: za razliko od valut odločitve regulatorjev o obrestnih merah neposredno ne vplivajo na cene zlata. Prav ta plemenita kovina je redko sredstvo, ki ga ni mogoče natisniti, da bi vplivalo na ponudbo in povpraševanje.
   
• Vlagatelji zlata večinoma ne kupujejo fizično, temveč preprosto vlagajo v t. i. ETF-je: dejstvo, da imajo zdaj raje fizično zlato in zlate predmete, dokazuje, da je ta kovina postala strateško bogastvo in ne taktična igra.

 

Bo zlato še vedno vladalo svetu?

 
Po poročilu skupine CPM bo rast cen zlata letos bolj umirjena kot lani. Naložbeno povpraševanje, ki je ključni dejavnik rasti vrednosti plemenite kovine, bo tudi v letu 2021 ostalo močno, vendar nižje kot lani. Če je bilo lani zabeleženo povpraševanje po 44,5 milijona unčah, bo po napovedih za leto 2021 padlo na 42,8 milijona. Avtorji poročila opozarjajo, da če vlagatelji ne odkupijo toliko kovine, kot je bilo pričakovano, se lahko cene vsaj začasno znižajo.
 
Po drugi strani pa bodo centralne banke tudi leta 2021 ostale aktivne igralke na trgu zlata. Njihovo povpraševanje po zlatu je povezano z željo, da se odrečejo delu svojih dolarskih naložb. Danes si številne centralne banke, zlasti v državah v razvoju, prizadevajo za diverzifikacijo svojih sredstev. Z dodajanjem plemenitih kovin v svoje portfelje namreč še bolj zaščitijo bogastvo.
 

Po napovedih Svetovnega sveta za zlato bi se poraba zlata lahko okrepila v zadnjem obdobju gospodarskega okrevanja. O izhodu iz krize lahko govorimo v okviru Kitajske, kjer so bolje obvladali pandemijo. Poleg tega iz indijskega festivala Dhanteras izhaja, da je povpraševanje po nakitu v Indiji okrevalo po tem, ko je bilo v drugem četrtletju lanskega leta na najnižji točki.
 
Če pa bo svetovno gospodarstvo pokazalo šibkejše okrevanje in bodo cene zlata ostale na zgodovinsko visokih ravneh, bo potrošniško povpraševanje v drugih regijah bolj umirjeno.
 
Zaradi pandemije covid-19 je negotovost glavni vir tveganja za vlagatelje. Potreba po zavarovanju bogastva pred inflacijo in nizke obrestne mere jih spodbujajo k naložbam v plemenite kovine. Na splošno bodo po ocenah analitikov cene zlata leta 2021 višje od tistih, ki smo jih videli do leta 2020. Kljub temu bodo plemenite kovine cenejše kot lani, zaključujejo.