Človeštvo porablja 173 odstotkov biološke zmogljivosti Zemlje

V študiji, ki je bila objavljena v Nature Sustainability, so raziskovalci skušali določiti porabo naravnih virov za leto 2017. Pri tem so ugotovili, da je svetovna populacija s 7,5 milijardami prebivalcev tistega leta porabila 173 odstotkov Zemljine biološke zmogljivosti.

Gre za očiten presežek zmogljivosti, ki kaže na to, da se stanje skozi leta poslabšuje. Leta 1980 je namreč človeštvo izkoristilo »le« 119 odstotkov biološke zmogljivosti planeta.
 

Črpanje naravnih virov z območja držav v razvoju

Glavni porabniki naravnih virov so premožnejše države, ki zahtevajo višji in višji življenjski standard. Za svoje potrebe črpajo naravne vire iz držav v razvoju, zaradi česar se revščina na teh območjih še poglablja. Skoraj tri četrtine vseh ljudi namreč živi v državah s podpovprečnimi dohodki in pomanjkanjem naravnih virov.

Jasno je, da ne bomo mogli v nedogled ignorirati omejene količine naravnih virov. Če ne bomo v najkrajšem možnem času poskrbeli za varovanje naravnih virov z ohranjanjem in obnovo, zmanjšanjem fosilnih goriv in trajnostnim razvojem, si narava ne bo mogla več opomoči. Prav tako pa bo to pomenilo, da se bodo razlike med razvitimi državami in državami v razvoju še naprej poglabljale.
 

Kar 72 odstotkov prebivalstva živi v revnih državah s hkratnim pomanjkanjem naravnih virov

Že leta 1980 je 57 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo na območju s podpovprečnim dohodkom in pomanjkanjem naravnih virov. Leta 2017 je ta delež narasel že na 72 odstotkov. Po drugi strani v državah z višjimi prihodki in primanjkljajem virov živi le 14 odstotkov svetovnega prebivalstva. Ta manjšina zahteva presenetljivih 52 odstotkov biološke zmogljivosti planeta.

Znanstveniki pravijo, da če bi želeli živeti na resnično trajnostni način, ne bi smeli porabljati več kot polovico razpoložljivih virov na našem planetu.
 

Stanje še posebej nevarno za države v razvoju

Trenutna situacija je še posebej nevarna za območja z nizkimi prihodki, ki se za naravne vire ne morejo enakovredno potegovati. Če jim bogatejše države pri tem ne bodo pomagale, ne morejo pričakovati pozitivnega izida. Nadaljevanje takšne situacije bo namreč drastično poslabšalo njihovo stanje z naravnimi viri.


Dejstvo je, da razvite države porabijo veliko večjo količino naravnih virov, kot bi bilo to potrebno. Tudi ko bo prišlo še do večjega pomanjkanja naravnih virov, bodo posledice najprej utrpeli prebivalci držav v razvoju; tako iz finančnega kot preživetvenega vidika.

Dejstvo je torej, da svetovno prebivalstvo naravne vire izkorišča s precej večjo hitrostjo, kot se je narava zmožna regenerirati in posledice bomo prej ali slej nosili vsi.