UMAR: Upad gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju se je še poglobil

Spopadanje z epidemijo covid-19 je močno vplivalo na gospodarsko aktivnost od sredine marca naprej, najizraziteje v aprilu.
Fotografija: Evropska komisija pričakuje, da se bo okrevanje evrskega gospodarstva začelo v letošnjem tretjem četrtletju. FOTO: Delo
Odpri galerijo
Evropska komisija pričakuje, da se bo okrevanje evrskega gospodarstva začelo v letošnjem tretjem četrtletju. FOTO: Delo

Upad gospodarske aktivnosti v evrskem območju se je po ocenah mednarodnih institucij v drugem četrtletju zaradi ukrepov za zajezitev širjenja epidemije covid-19 še poglobil, v drugi polovici leta pa pričakujejo stabilizacijo gospodarskih razmer.
 
Zaradi posledic epidemije je gospodarska aktivnost v evrskem območju izrazito upadla že v prvem četrtletju (-3,6 odstotka), zaradi daljšega obdobja veljave zajezitvenih ukrepov pa mednarodne institucije ocenjujejo še znatnejše krčenje gospodarske aktivnosti za drugo četrtletje. Glede na zadnjo v nizu, julijsko napoved Evropske komisije, se bo letos evrsko gospodarstvo, ob predpostavki postopnega sproščanja zajezitvenih ukrepov in preprečitve obsežnejšega drugega vala okužb, skrčilo za 8,7 odstotka, naslednje leto pa okrevalo za 6,1 odstotka.


 
Evropska komisija pričakuje, da se bo okrevanje evrskega gospodarstva začelo v letošnjem tretjem četrtletju. Napovedi so sicer povezane z visokimi in večinoma negativnimi tveganji, saj obseg in trajanje pandemije ter morebitnih nadaljnjih zajezitvenih ukrepov ostajata neznanka.
 

Kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji so bili maja in junija še precej nižji kot v enakem obdobju lani

Gospodarska klima v Sloveniji je maja in junija, kljub opaznemu izboljšanju v vseh dejavnostih in med potrošniki, ostala znatno pod ravnjo z začetka leta. FOTO: Gettyimages/iStockphoto
Gospodarska klima v Sloveniji je maja in junija, kljub opaznemu izboljšanju v vseh dejavnostih in med potrošniki, ostala znatno pod ravnjo z začetka leta. FOTO: Gettyimages/iStockphoto

Gospodarska klima v Sloveniji je maja in junija, kljub opaznemu izboljšanju v vseh dejavnostih in med potrošniki, ostala znatno pod ravnjo z začetka leta. Na podlagi razpoloženja v gospodarstvu ter podatkov o prometu tovornih vozil in porabi elektrike ocenjujemo, da je bila gospodarska aktivnost tudi konec junija na precej nižjih ravneh kot lani, se je pa padec v medletni primerjavi od aprila zmanjšal.
 
Tudi podatki za trgovino, predelovalne dejavnosti in blagovno menjavo, ki so na voljo do maja, kažejo na postopno izboljšanje aktivnosti po močnem aprilskem upadu. V aprilu so sicer najgloblji upad aktivnosti zabeležili v storitvenih dejavnostih. Zaradi prepovedi opravljanja večine storitev so bile te še posebej močno prizadete, med njimi najbolj gostinstvo.


Razmere na trgu dela so se ob izrazitem upadu gospodarske aktivnosti močno poslabšale


Potem ko je bila marca zaposlenost še medletno višja, je bila aprila medletno že nižja za en odstotek. Najbolj je število delovno aktivnih upadlo v storitvenih dejavnostih, z okoli 10-odstotnim zmanjšanjem so izstopali gostinstvo in druge raznovrstne dejavnosti. Konec junija je bilo število registriranih brezposelnih 89.377, kar je 26,3 odstotke več kot lani, a za okoli odstotek manj kot konec maja. Medletna rast povprečne bruto plače je bila aprila, zlasti zaradi metodološkega učinka zajema plač delavcev na čakanju, 12-odstotna.


Letna deflacija je bila junija manj izrazita kot v preteklih dveh mesecih

 
Nekoliko nižja je bila predvsem zaradi cen elektrike, ki so se po prenehanju vladnega ukrepa o znižanju cen električne energije vrnile na raven pred izbruhom epidemije. K deflaciji so sicer nadalje največ prispevale medletno nižje cene energentov, ki jih na nizki ravni ohranja tudi trošarinska politika. Rast cen hrane, ki se je med epidemijo opazno zvišala, se je junija nekoliko umirila. Storitvena inflacija pa se je po majskem povišanju ohranila pri okoli 2-odstotkih. Z začetkom epidemije so se občutno znižale tudi cene industrijskih proizvodov.
 

Javnofinančne razmere so se do maja izrazito poslabšale


Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je do maja letos zaradi izrazitega znižanja prihodkov in povišanja izdatkov povečal na 1,4 mrd EUR. Prihodkov je bilo v prvih petih mesecih medletno manj za 9,2 odstotka, na znižanje pa je vplivalo več dejavnikov: nižja gospodarska aktivnost, odobreni odlogi, obročno odplačevanje in oprostitev davčnih obveznosti, ki jih je omogočila interventna zakonodaja v času epidemije, ter lani sprejeta davčna reforma, ki znižuje prihodke iz dohodnine. Odhodki so se povečali za 11,4 odstotke, predvsem zaradi izplačil ukrepov za blaženje posledic epidemije ranljivim skupinam, ki so okrepila zlasti rast transferjev posameznikom in gospodinjstvom, subvencije ter transferje za nakup zaščitne opreme.
 

Več iz rubrike