"Tolmin obiščejo izključno zaradi festivala"

Glasbeni festivali so vsaj na mednarodnem področju nova tržna niša. Ali lahko pripomorejo tudi k večji prepoznavnosti Slovenije? Kako naj bi bil videti festivalski turizem? 
Fotografija: MetalDays v Tolminu
Odpri galerijo
MetalDays v Tolminu

Glasbeni festivali so pogosto ključna gonilna sila (mestnega) gospodarstva, zato si marsikje prizadevajo, da bi kakšnega gostili. Svetovno znani glasbeni festival Sziget, ki poteka na Madžarskem, pomembno prispeva k razvoju turizma in vsako leto ustvari več kot 3000 delovnih mest. Podobno je bilo v zlati dobi Exita v srbskem Novem Sadu, ki sedaj malce usiha. Slovenija se sicer ne more kosati niti s festivali ranga Exit niti s festivalom Donauinsel v avstrijski prestolnici oziroma z budimpeštanskim Szigetom, se pa lahko pohvali z zelo butičnimi festivali, ki se dogajajo na tolminskem sotočju. Eden od njih je MetalDays, ki je Slovenijo postavil na svetovni glasbeni zemljevid.
 

Ko so začeli, so bili edini


MetalDays v Tolminu Tolmin 27.7.2017 [MetalDays v Tolminu] FOTO Tomi Lombar/delo
MetalDays v Tolminu Tolmin 27.7.2017 [MetalDays v Tolminu] FOTO Tomi Lombar/delo
Koncertni turizem je danes postal tržna niša. »A ko smo mi začeli, smo bili edini,« se spominja Slobodan Milunović – Boban, lastnik in organizator festivalov MetalDays, Punk Rock Holiday, Overjam, Winter Days of Metal in Bluesland, ki je prepričan, da je pri festivalih prav vztrajnost tista, ki iz dobre ideje naredi finančno uspešen projekt. Na MetalDays je sicer glavnina tujcev, a Milunović pravi, da je tudi ogromno Slovencev: »Slovenija je drugi največji trg za Nemci. Sledijo Francozi in Avstrijci. Nekoč je bilo Slovencev res 10 odstotkov, a ko smo festival iz Metalcampa preimenovali v MetalDays, smo načrtno delali na slovenskem metalheadu.« Danes na festival prihajajo s celega sveta. »Pred leti sem naletel na prodajo ene vstopnice celo v Novo Kaledonijo. Prvič sem slišal za to državo, zato sem poguglal, kje je. To je otok južno od Avstralije. Potem smo se šalili, da je drugi z otoka moral ostati doma. Resno tržišče je postala tudi Južna Amerika. Od lani do letos smo prodali 400 vstopnic v Čilu, kar je več, kot smo prodali na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in tudi v Italiji.« Zakaj tak razmah? Ocenjuje, da zato, ker je v Čilu, Braziliji in Kolumbiji zrasel življenjski standard. Lani je bilo na MetalDays kar 70 narodnosti. Punk Rock Holiday še ni tako globalen, ampak vseeno prihajajo tudi tujci. Milunović se sicer ne slepi, da prihajajo samo v Slovenijo, saj »so to festivalski turisti, ki se v določenem času mudijo na številnih evropskih festivalih«.

»Več kot 90 odstotkov obiskovalcev festivala MetalDays prihaja iz tujine. Tolmin obiščejo izključno zaradi festivala. In to je zgleden primer, kaj naj bi bil kulturni turizem na področju glasbenih festivalov,« pravi generalni sekretar Slovenskega informacijsko glasbenega centra (Sigic) Peter Baroš. Tudi drugi mestni festivali, kot sta Lent v Mariboru in Festival Ljubljana, niso zanemarljivi. Ti sicer nagovarjajo tako domače kot tuje občinstvo, »je pa vprašanje, koliko tem festivalom uspe tuje obiskovalce privabiti na račun svojega programa in festivalske izkušnje, ki jo nudijo«. Zato Baroš opozarja, da je treba v kontekstu kulturnega turizma ločiti vsebine, zaradi katerih Slovenijo obiščejo tujci, in tiste, ki so dodatna popestritev že obstoječe turistične ponudbe.
 

Lent in Ment


Festival Lent v Mariboru je recimo primer popestritve mesta. »Prvotno ciljamo na domačine in širšo Štajersko, Koroško, Prekmurje, Hrvaško,« pravi vodja odnosov z javnostmi Festivala Lent Boris Črnič. Lani so z oglaševanjem ciljali tudi na Avstrijce, ampak je finančni zalogaj takšnih kampanj precejšen. Se pa tujci s severne meje že leta – sicer v manjšem v številu, ki še upada – v Mariboru v času Lenta mudijo na jazz dogodkih. »V Avstriji smo namreč ciljali na jazzovsko publiko,« pravi Črnič.

Med dobre prakse Baroš prišteva tudi festival Ment, ki se v prestolnici odvija vsak februar »in prvenstveno privabi tuje glasbene profesionalce«. V primerjavi z Exitom Slovenija na svetovnem glasbenem zemljevidu ni tako močna, da bi tujci obiskovali koncerte pri nas. »Teritorialno smo umeščeni med Avstrijo, Italijo in Madžarsko, kjer se zberejo veliki izvajalci, zato ni možnosti, da bi na tem zgoščenem prostoru dejansko dobili mesto. Manjka tudi državna kulturno-turistična usmeritev. Država še ni jasno povedala, kaj si predstavlja pod pojmom kulturnega turizma, in tega ne najdemo v skoraj nobenih strateških dokumentih,« razlaga Baroš. »Premalo se izpostavlja tudi vpliv kulture na gospodarstvo. In kultura je pomemben dejavnik na področju bruto domačega proizvoda. Mislim, da je tukaj potencial največji,« je prepričan.
 

Danes je teže začeti nov festival


Ob vzponu koncertnega turizma je treba dodati, da se je spremenilo tudi »konzumiranje« festivalov. Nekoč je bilo preprosto: en šotor, oder, streha in bendi, se spominja Slobodan Milunović, ki za organizacijo MetalDays festivala odšteje okoli milijon evrov in pol. »V primerjavi s časom pred desetimi leti je danes teže začeti nov festival. Pred desetimi leti je bilo res dovolj le parkirišče in dober line-up. Danes pa obiskovalci zahtevajo več, predvsem izkušnjo. Zato se danes vsi festivali reklamirajo kot nekaj več, ne le kot glasba. Dogajanje okoli festivala je pomembno, pri čemer mislim celotno turistično ponudbo. Ljudje pridejo dejansko na počitnice.« Opaža tudi, da se demografska slika obiskovalcev spreminja. Starejših je vse manj. Priznava pa, da takšni dogodki s seboj prinesejo tudi nevšečnosti. Tujci, ki priletijo v Slovenijo, pri nas kupijo poceni šotore in stole, ki jih preprosto pustijo tam, zato bodo prihodnje leto na festivalu MetalDays zahtevali registracijo in depozit za šotor, sicer pa jih nudijo tudi za najem. »Pri vsaki spremembi preteče nekaj časa, da se ljudje nanjo navadijo. Morda nas prvo leto ne upoštevajo, drugo leto je že bolje, tretje leto pa je tako, kot da nikoli ne bi bilo drugače,« pravi Milunović, ki si prizadeva, da bi v sklopu festivalov čim manj okrnili naravo.

Več iz rubrike