Znane so podjetnicam najbolj prijazne države leta

Če je bilo podjetništvo včasih v domeni moških, se položaj skozi leta postopoma spreminja. Vse več žensk po celem svetu se namreč odloča za podajanje na samostojno pot. Pri tem se še vedno srečujejo z večjimi izzivi kot njihovi moški kolegi. Se pa države glede na pogoje, ki jih nudijo podjetnicam, med seboj precej razlikujejo. Katere so bile pri tem v letu 2020 bolj in katere manj uspešne?

Mastercard je izvedel obsežno raziskavo, katere cilj je bil razvrstiti države po celem svetu glede na ugodne razmere za razvoj ženskega podjetništva. V te namene je bila uporabljena metodologija z 12 kazalniki in 25 podkazalniki. Med drugim se je po posameznih državah ugotavljalo, kako dobro je v njih poskrbljeno za dostop do podjetniškega znanja, do virov financiranja in v kolikšni meri je na splošno poskrbljeno za podporo ženskega podjetništva.
 

Izrael na vrhu lestvice

Rezultati raziskave kažejo, da izmed vseh preučevanih držav najboljše pogoje za žensko podjetništvo nudi Izrael. Tudi v lanskem letu je Izrael zasedel precej visok položaj, ko se je uvrstil na četrto mesto, a prvo mesto na lestvici je letos zasedel prvič.

Na sam vrh lestvice se je uvrstil predvsem po zaslugi velike podpore, ki jo država nudi malim in srednje velikim podjetjem. Država si je namreč za cilj zadala, da v dveh letih podvoji število podjetnic. V te namene uvaja finančne spodbude. Ženskam v podjetništvu nudi tudi številne možnosti za mreženje, ki so prav tako pomembna pri vzpostaviti uspešnega podjetja.


Drugo mesto so zasedle Združene države Amerike, tretje pa Švica. Sledijo Nova Zelandija, Poljska, Združeno kraljestvo, Kanada in Švedska. Na devetem mestu se je znašla Avstralija, na desetem pa je pristala Španija.
 

Zaradi pandemije prizadetih 87 odstotkov podjetnic po svetu

Kot še ugotavlja Mastercard, je pandemija, v kateri smo se znašli v zadnjih mesecih, precej bolj vplivala na ženske kot na moške v podjetništvu. Storitvene panoge, v katerih prevladujejo ženske, so namreč v času koronske krize mnogo bolj prizadete od proizvodnih podjetij, ki so v večji domeni moških.

Pomemben prispevek k neenakosti med spoloma se je odrazil tudi v tem, da so ženske manj vešče v digitalnem okolju. Digitalna podjetja so namreč v nastali situaciji utrpela bistveno manjšo škodo ali je sploh niso. Zaradi zaprtja vrtcev in šol je bilo hkrati veliko žensk primoranih ostati doma in se posvetiti varstvu otrok.