S tipko do več ničel na računu

Projekt Xaurum, plod razmišljanja ustanoviteljev Gašperja Kende in Matije Potočnika Pribošiča, trdi, da rešuje probleme fiat denarja. Njihova rešitev je zasnovana na izdaji digitalne valute, ki ima v ozadju zlati standard. Cena je tako odvisna od povpraševanja po valuti kot tudi od vrednosti zlatih rezerv. Mehanizem, na katerem je zasnovan kriptožeton Xaurum, je Forbes izpostavil kot enega najbolj obetavnih kriptoprojektov letos.
Fotografija: Matej Družnik
Odpri galerijo
Matej Družnik

Na trgu so že od leta 2015, ko so prek prve izdaje kovancev (ICO) zbrali 50.000 dolarjev in z njimi kupili prvi kilogram zlata. Pogovarjali smo se z Juretom Rističem, ki je v podjetju zadolžen za odpiranje novih trgov. 

Xaurum trdi, da rešuje težave fiat denarja. Kakšne so te težave?

Bitocin, kot prva valuta, rešuje veliko težav fiat denarja. Recimo, pošiljanje denarja ni več odvisno od uradnih ur bančnega sistema, ne rešuje pa težave čezmernega tiskanja denarja. Xaurum rešuje probleme različnih vrst denarja. Problem valut z zlatim standardom rešuje z vzpostavitvijo prožne valute z zlato podlago na način, da je cena odvisna tako od povpraševanja kot od vrednosti zlatih rezerv. Rešuje problem tako imenovanih FIAT valut s finančno inovacijo, dobičkonosno inflacijo, ki dejansko poveča vrednost trenutno izdane količine denarja in kriptovalut z ohranjanjem in učinkovito distribucijo dobičkov pri nastajanju denarja.

Kako mislite, da ne rešuje težav »printanja« denarja, saj je bitcoin omejen?

Je omejen, ampak se vsakih deset minut izda nov.

Toda ko bo enkrat izdanih 21 milijonov bitconov, se novi ne bodo izdajali.

Nikoli se ne bodo izdali vsi. Ker gre limita proti neskončnosti. Nagrada, ki se podeli vsakih deset minut, danes znaša 12,5 bitcoina, na vsakih 210.000 blokov, kar traja štiri leta, pa se ta nagrada razpolovi.

Matej Družnik
Matej Družnik

Pred kratkim je bil izkopan 17-milijonti bitcoin, po izračunih naj bi bili do leta 2140 izkopani vsi bitcoini. Torej to ne drži?

To je le teoretični izračun. Danes je nagrada 12,5 bitcoina, potem bo le še 0,005 bitcoina, nato samo še 0,0005 itd. Limita gre proti neskončnosti. Če jaz vem, da lahko nekdo dobi denar zgolj s tem, da ima doma vključeno grafično kartico, mislim, da se ta način ne ustvarja prava, realna vrednost. To je na neki način podobno kot izdaja novega tiskanega denarja v Evropski centralni banki. Pri Xaurumu tega ne moremo narediti. Naše vodilo je, da digitalne valute lahko tiskaš, zlata pa ne moreš. Nekaj, česar se ne da ponarediti, moraš najprej kupiti, potem pa dobiš delnico, vrednostni papir ali pa digitalno valuto. V našem primeru zadnje. To je zame edino, kar je z ekonomskega vidika vzdržno.

Kakšne funkcije ima žeton xaurum?

Definicija je enota vrednosti na zlatem blockchainu. To je zelo filozofska definicija, a je zelo primerna.

Glede zlatega standarda in počasnega okrevanja po veliki recesiji se postavlja vprašanje, kaj je boljše. Počasnejše okrevanje na trdnih temeljih ali hitro okrevanje, ki že v svojih temeljih prinaša nevarnost nove recesije.

Xaurum ni naložbeni sklad ali upravljavec vloženih sredstev. Je kriptovaluta, mi trdimo, da je korak do denarja prihodnosti. Kot valuta je torej lahko namenjen za vsakodnevno uporabo, plačevanje, za prenos vrednosti s točke ena na točko dve, za imetnika pa je lahko pa tudi kot hranilec vrednosti. Xaurum ima poleg tržne cene, kot jo imajo vsi, edini še ceno v zlatu. Ta se izraža v gramih zlata. V desetih minutah, kolikor traja ta pogovor, imajo Xaurumovi uporabniki več zlata. Zakaj? Ker se je v desetih minutah zagotovo zgodila vsaj ena transakcija in vsaka transakcija prinaša novo fizično zlato.

Torej, če kupim za tisoč evrov xaurumov, vi kupite koliko zlata za to?

Do xauruma lahko pridete na dva načina. Ali z nakupom na borzah, kjer se pač menja le lastništvo xaurumov, druga opcija pa je neposredno od nas. Če ga kupite na borzi, potem ima ta xaurum že v ozadju zlato. Če kupujete prek nas, lahko mi za vas na borzi kupimo xaurume. Druga opcija pa je kovanje. Torej, to se zgodi, ko mi izdamo nove xaurume. Če bi vi nam nakazali tisoč evrov, mi izdamo za tisoč evrov novih xauromov in za tisoč evrov kupimo zlato. Zlato gre v skupni sef in postane skupno zlato vseh naših uporabnikov. Torej se zlato razdeli med vse uporabnike.

Torej, stranka ni neposredno lastnica zlata?

Ne. Mi zlata ne prodajamo. Naš produkt je žeton. Denar, ki ga prejmemo, porabimo za nakup zlata, medtem ko ga projekti, ki za seboj nimajo realne vrednosti, naložijo v kriptodenarnico in potem porabijo večinoma za stroške poslovanja, od pisarne do marketinga.

Pri nas je merljivo, kam gre denar. Torej, če izdamo za tisoč evrov novih xaurumov, kupimo za tisoč evrov novega zlata. In to se da vse spremljati. Na blockchainu se vidi povečanje naših žetonov v obtoku in za toliko se mora v našem sefu povečati količina zlata. Če se ne bi povečala, bi se razmerje med našimi žetoni v obroku in zlatom porušilo. Na lastno iniciativo smo najeli tudi revizijsko hišo PricewaterhouseCoopers, da naredijo revizijo bruto bilance in revizijo naših zalog zlata. Tether, recimo, še danes ni izdal poročila, kjer ima dve milijardi dolarjev, ki jih je prejel od uporabnikov. Sklicujejo se na poslovne skrivnosti. Moje izkušnje iz investicijskega sveta govorijo o tem, da kjer uporabljajo besedno zvezo poslovna skrivnost, se na koncu izkaže, da ni vse tako, kot govorijo na začetku.

Kako digitalni žeton pretopiti v zlato?

Postopek je preprost, imenuje se 'melt'. Imetnik, ki hoče svoje xaurume pretopiti v zlato, na naši spletni strani izpolni obrazec. Glede na razmerje, ki velja v tistem trenutku, »pretopi« svoje xaurume, zlato pa po pošti prejme na dom. Dokaz o rasti vrednosti xauruma je tudi podatek, da je bilo pred enim letom za gram zlata treba pretopiti več kot 2000 xaurumov, danes pa slabih tisoč. To je ta zajamčena vrednost, ki jo dobi imetnik, ne glede na dogajanje na trgu.

Te dni ste obvestili imetnike kriptožetona x-gamma, da se projekt turističnih vil na Krku predčasno zaključuje in da bodo svoja sredstva dobili nazaj. Kaj se je zgodilo?

Do zadnjega smo upali, da nam bo projekt uspelo izpeljati, kot smo ga zastavili.

Do pred kratkim so se izdajatelji denarja lahko zanašali na tiskalnik, danes pa še to ni več potrebno. Držiš prst na tipki in število ničel se povečuje.

Na začetku so bila transparentno določena merila za uspeh projekta X-Gamma, predvsem finančni aspekt in terminski plan. Torej potrebna sredstva za izvedbo projekta in terminski rok za izvedbo nepremičnin, da bi projekt X-Gamma uspešno zaživel in začel ustvarjati prihodke v sezoni 2018. Ta dva pogoja sta v soodvisnosti. Ker ni bilo zbranih dovolj sredstev, se je gradnja zavlekla in rok za izvedbo je zamujen, kar pomeni, da v sezoni 2018 projekt X-Gamma ne bi mogel obratovati. To se ne bi zgodilo vsaj do sezone 2019, zato smo ga po temeljitem razmisleku sklenili ustaviti. Ugotovili smo namreč, da je trenutno edina logična in realna možnost, da se tako prepreči morebitna škoda za kupce. Morebitno nadaljevanje projekta bi predstavljalo tveganje za imetnike, saj ne bi mogli zagotoviti ohranjanja vrednosti v razmerju 1 : 1, kot je bilo zagotovljeno v začetku.

Države so že v začetku dvajsetega stoletja začele opuščati kritje denarja z zlatom. Marsikateri ekonomisti, predvsem liberalci veje Militona Friedmana so bili prepričani celo, da je zlati standard kriv za zelo dolgo okrevanje po veliki recesiji in enormne obrestne mere. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Zlati standard oziroma vezava zlata na dolar je bila ukinjena leta 1971. To je storil takratni ameriški predsednik Richard Nixon z razlogom, da bi preprečil špekulacije na tem trgu. Seveda je po mnenju večine poznavalcev resnica drugačna, in sicer financiranje takratnih vojn, za katere ni bilo dovolj denarja. Z ukinitvijo standarda so si omogočili nadaljnje, nekontrolirano tiskanje denarja, ki še danes vse bolj izgublja svojo vrednost, v nedavni gospodarski krizi pa se je izkazalo tudi, da lahko tako rekoč poljubne količine denarja postanejo odlično orožje za špekulacije in nadzor nad celotnimi državami. Spomnimo se primera Grčije, precej resnih trditev o poskusu finančnega napada na Slovenijo, ki smo mu za las ušli, in na koncu tako imenovanega kvantitaivnega sproščanja oziroma izjemno obsežnih evrskih intervencij, s katerimi so glavne evropske države umirile krizo na svojih tleh. Glede zlatega standarda in počasnega okrevanja po veliki recesiji se postavlja vprašanje, kaj je boljše. Počasnejše okrevanje na trdnih temeljih ali hitro okrevanje, ki že v svojih temeljih prinaša nevarnost nove recesije.

Matej Družnik
Matej Družnik

Raziskave zgodovinskih podatkov o inflaciji so pokazale, da je vrednost denarja doživljala večje padce in vzpone, ko je bila zaloga krita v zlatu, kar je pravzaprav v nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da zlate rezerve omogočajo stabilnost. Tisti, ki zagovarjajo to teorijo, pred besedo stabilnost dodajo dolgoročna. Toda kako dolgo? Pravijo, da smo na dolgi rok tako in tako vsi mrtvi. Vaše mnenje?

Kaj sploh je vrednost? Skozi čas se je izkazalo, da so nosilci vrednosti organsko omejeni. Od blagovne menjave naprej, ko so to bili npr. pšenica, koze, do železa, bakra, srebra in na koncu zlata. Izkazalo se je, da je zlato edino, ki skozi stoletja obdrži svojo kvaliteto. In zakaj vrednost zlata ne narašča glede na svojo redkost? Ker na trgu iz rok v roke dejansko prehaja le kakih deset odstotkov fizičnega zlata, vse drugo je papirnato zlato, certifikati, ki nimajo podlage v zlatu. In spet smo pri izvirnem grehu, vprašanju realne vrednosti, ki je edino zagotovilo ohranjanja vrednosti v tem trenutku in dolgoročno. Na dolgi rok smo, kot pravite, res vsi mrtvi, vendar imamo odgovornost do tistih, ki prihajajo za nami, do prihodnjih generacij.

Poglejmo, kaj smo do zdaj storili z okoljem, z našim planetom. Ni treba, da za seboj pustimo še nestabilen, razvrednoten finančni sistem, ki temelji le na dogovorih.

Simon Black iz Buissines Insiderja pravi, da se bodo čez stoletja zgodovinarji z osuplostjo pogovarjali o našemu trenutnemu finančnemu sistemu, predvsem o tem, kako dolgo smo ljudje bili pripravljeni sprejemati denar, katerega vrednost je posledica zgolj nekega dogovora. Strinjam se z njim. Do pred kratkim so se izdajatelji denarja lahko zanašali na tiskalnik, danes pa še to ni več potrebno. Držiš prst na tipki in število ničel se povečuje.

Kaj je za vas statusni simbol?

Izobrazba. Splošna razgledanost. Zavest, da ne rušiš skupnosti in se zavedaš, da je konkurenca zdrava.

Ste si ob izpeljanem ICO kupili lamborghinija?

Ko smo ga izpeljali, se je takoj kupilo za 1016 gramov zlata – vse kar smo dobili smo investirali v zlato. Marža, ki jo imamo na zlatu, pa gre za opremo, serverje, vodenje in marketing. Za nakup prestižnih avtomobilov nikoli ni bilo dovolj denarja. Imeli smo ponovno rojstvo ICO t.i. RICO, s zbranim denarjem takrat smo razdelili xaurum v manjše enote in naredili tranzit na eteherium omrežje. Po Sloveniji se vozi kar nekaj prestižih avtomobilov, med njimi tudi lamborghini s Xaurumovo nalepko. Sicer ne bi bilo nič narobe, če bi bil to vozni park naše ekipe, toda v resnici gre za avtomobile našega poslovnega partnerja Aurobrokerja, kjer lahko najem avtomobila plačate tudi s xaurumi. Kot ljubitelj športnih avtomobilov, ga tudi sam večkrat najamem.

Na Internautici boste gost okrogle mize našega uredništva, naj vas že sedaj vprašamo, na katera plovila prisegate, so plovila v kripto svetu sploh moderna?

Kripto je marsikomu odebelil denarnico. In navtika je zagotovo za tiste z debelejšimi denarnicami. Tudi meni osebno je ta svet zanimiv. Sem odraščal na morju in v marinah. Zadnji dve leti sem se od tega distanciral, ker je bilo toliko dela, da nimam časa za to.

Več iz rubrike