Pri velikanih Evropa izgublja bitko z ZDA

Telekomunikacijski velikan, z neverjetno velikim deležem na trgu mobilnih telefonov, z inovativnimi izdelki in napredno tehnologijo, s tržno kapitalizacijo 245 milijard dolarjev, razmišlja o širitvi svojega posla še v druge smeri v tehnološkem sektorju. Ne, v mislih nimamo Appla z iphonom, temveč Nokio ob koncu devetdesetih let in v začetku tega stoletja.

Finska družba je bila tedaj videti nepremagljiva. Toda pot navzdol je bila presenetljivo hitra, večino družbe je nato kupil Microsoft za nekaj več kot sedem milijard dolarjev, pa še tisto je nato v svojih knjigah kmalu odpisal kot izgubo. Si lahko predstavljamo tako hiter padec tudi za danes največjo družbo po tržni kapitalizaciji, Apple, ali preostale velikane, ki trenutno kraljujejo na lestvici največjih? Pogled nanjo razkrije kar burno dogajanje v zadnjih dveh desetletjih; pred dvajsetimi leti je bil največje podjetje na svetu po tržni kapitalizaciji ameriški konglomerat General Electric, pred desetimi naftna korporacija Exxon Mobil, danes je največji tehnološki gigant Apple. Energetska in naftarska podjetja so na vrhu zamenjali tehnološki velikani, vsi po vrsti iz ZDA.

Pixabay

Vse hitreje na vrh

General Electric obstaja že vse od leta 1892 – predhodniki pa še od prej, General Electric je namreč nastal z združitvijo dveh podjetij –, kar pomeni, da je bil leta 1996, ko je bil na vrhu lestvice največjih, star 104 leta. Exxon Mobil, ki je na vrhu lestvice kraljeval desetletje pozneje, korenini še v časih družbe Standard Oil, ki so jo leta 1870 ustanovili sloviti Rockefellerji. Pod imenom Exxon deluje od leta 1973, od združitve z Mobilom leta 1999 pa pod današnjim imenom. Apple v nasprotju s prej omenjenimi nima korenin v 19. stoletju, nastal je leta 1976 in za pot od nič do največje korporacije na svetu potreboval pičlih 35 let. Tudi naslednje tri največje družbe na lestvici so zelo mlade: Google je nastal leta 1998, Microsoft leta 1975, Amazon leta 1994, Facebook, ki se prav tako prebija proti vrhu, pa leta 2004.

Pixabay

Skorajšnji konec sedanjih velikanov?

Če je pot na vrh za novince vedno krajša, ali to pomeni, da si trenutni velikani ne morejo obetati dolge vladavine? Steklene krogle, ki bi nam razkrila prihodnost, žal nimamo, a okoliščine kažejo, da je odgovor na to vprašanje precej kompleksen.

General Electric je bil nekoč največji na borzi, zdaj pa gleda v hrbet tehnološke velikane.

Poslovno okolje zdaj omogoča bliskovito rast; v obetavne start-upe se lahko hitro prelijejo milijoni, če je treba, celo milijarde iz žepov različnih investitorjev, tehnološko okolje, začenši s spletom, pa dovoljuje tudi hiter uspeh na trgu in bliskovito rast podjetja, ki je bila še nekdaj nepredstavljiva. Novinci, ki bi v bližnji prihodnosti v izjemno kratkem času prišli od nič do mesta med največjimi, se torej zdijo možni, a da bi vrh kmalu zasedla povsem nova garnitura, se za zdaj zdi manj verjetno.

In zakaj bi bilo tehnološka podjetja težje izriniti z vrha kot prej naftarje in energetike? Ker širijo svoj vpliv in delovanje na skoraj vsa druga ključna poslovna področja, prodirajo v vse pore našega življenja. In tega se lotevajo drugače od svojih predhodnikov.

Mnoge gigantske družbe iz zgodovine, ki so imele ambicijo zavladati svetovnim trgom, so širile svoje lovke na področja zunaj svojega osnovnega delovanja. A obstaja bistvena razlika; nekdanji velikani so se širili na področja, ki jih niso poznali, kot svojo ključno prednost pa so uporabljali predvsem velike finančne zmožnosti. In se pogosto ušteli, si naložili več, kot so zmogli, ali pa so preprosto utonili v preveč razvejeni dejavnosti, ki je niso več znali obvladovati. Tudi močno kapitalsko zaledje ni pomagalo, saj jim je le določen čas dajalo oporo v boju proti tekmecem, ki so področje poznali bolje od njih.

Dogajanje v zadnjih dveh desetletjih je bilo burno; pred 20 leti je bil največji po tržni kapitalizaciji General Electric, pred desetletjem ga je na vrhu zamenjal Exxon Mobil, danes pa je največ vreden Apple.

Kaj pa današnja tehnološka podjetja? Denarja tudi njim ne manjka, kapitalsko zaledje imajo zelo močno, a pri osvajanju novih področij se ne zanašajo zgolj na to. Ravno obratno, s svojim delovanjem na tehnološkem področju razvijajo drugačen pristop in njihova konkurenčna prednost so predvsem podatki in njihova obdelava. Ko stopijo na novo področje, je pogosto manj odločilno, da tega ne poznajo tako dobro kot konkurenca, pač pa sta njihov inovativni pristop ter množica podatkov in algoritmov samosvoja konkurenčna prednost, v primerjavi s katero so znanja klasičnih podjetij hitro v zaostanku. In zdaj, ko je spletni velikan Amazon presenetil in kupil verigo supermarketov Whole Foods ter s tem sprožil val začudenja, na trgu ni opaziti veliko samozavestnežev, ki bi se spraševali, kako se bo Amazon na zelo drugačnem trgu osmešil. Prav nasprotno, njegova poteza je med preostalimi trgovci zasejala strah; ta je bil opazen tudi pri investitorjih; delnice največjega ameriškega trgovca Wal-Marta so hitro izgubile nekaj odstotkov, nekateri trgovci so izgubili še več. Amazon je najprej pokazal, kako uspešen je lahko s svojimi algoritmi in inovativnimi prijemi pri prodaji knjig (produktu, ki ob Amazonovih začetkih res ni deloval kot nekaj obetavnega) in nato počasi cele vrste izdelkov, zdaj pa bo klasičnim trgovcem lahko konkuriral tako s svojim znanjem kot tudi z močnim kapitalskim zaledjem in se morda kmalu uveljavil še na tem trgu.

Pixabay

Obsedenost s posamezniki

Podjetja, kot so Google (na lestvici vidite matično podjetje Alphabet), Amazon, Facebook (morda Apple od teh še najmanj), so si z dozdajšnjim delovanjem zgradila tako obsežno in tako dobro organizirano zbirko podatkov o uporabnikih, navadah, vzorcih obnašanja …, da jim konkurenti težko pridejo blizu.

Uspelo jim je doseči stanje, ki ga podjetja v preteklosti niso zmogla; hkrati so globalni velikani, ki lahko poslujejo po vsem svetu in ponujajo svoj produkt ne le milijonom, pač pa dobesedno že milijardam ljudi, hkrati pa jim njihove zbirke podatkov in algoritmi omogočajo, da je produkt brez večjega truda prilagojen skoraj vsaki stranki posebej. Množica njihovih podatkov in njihova urejenost sta močno orožje. Podjetju, ki zna pritisniti na občutljivo točko posameznika, so odprte mnoge poti vplivanja na ravnanje potrošnikov. Če so hkrati med njimi tudi podatki, ki zanimajo vlade, je to močno pogajalsko orožje tudi v iskanju pravih rešitev z državo in regulatorji.

Pixabay

ZDA proti Evropi

Če je torej namesto naftarjev izpred 20 let zdaj vseh pet največjih družb na lestvici iz tehnološkega sektorja, je očitno še nekaj drugega. Vseh pet je iz ZDA. Na prejšnjih lestvicah najdemo tudi družbe iz Japonske, Nizozemske, Kitajske in Rusije, če pogledamo prvo peterico s konca lanskega leta ali pa kar prvo deveterico, lahko opazimo, da so vse iz ZDA. Na deseto mesto se je lani uvrstil China Mobil, ameriško deseterico pa letos razbija kitajski spletni velikan Alibaba.

Na prejšnjih lestvicah največjih borznih družb najdemo tudi podjetja iz Japonske, Nizozemske, Kitajske in Rusije. Če pogledamo prvih pet s konca lanskega leta, so vsa iz ZDA.

Po podatkih družbe PricewaterhouseCoopers predstavljajo ameriške družbe na lestvici 100 največjih svetovnih podjetij 63 odstotkov tržne kapitalizacije (podatki so za letošnje prvo četrtletje), kar je odstotek več kot leto prej. Od 100 podjetij na lestvici jih je 55 iz ZDA, iz Evrope jih je komaj 22 (leto prej 24, še leto prej 26, še leto prej 30), 11 pa jih prihaja iz Kitajske (vključno s Hongkongom).

Evropa torej vse bolj zaostaja. Če je leta 2008 obvladovala 36 odstotkov tržne kapitalizacije podjetij s seznama top 100, je zdaj le še 17 odstotkov. Zanimivo je, da je letos na seznamu top 100 kar 91 podjetij istih kot lani, menjav na seznamu je v zadnjih letih torej spet manj, kot jih je bilo pred časom. Bolj ko se govori in piše o disruptorjih, bolj so zdajšnji tehnološki velikani zacementirani na vrhu. Vse kaže, da dokler ne bo novega velikega preboja na katerem drugem področju (morda v biotehnologiji ali tehnologiji blockchain), trenutno vodilnih tehnoloških podjetij ne bo lahko prehiteti.

Pixabay

Kje so službe?

Nekdaj so bila največja podjetja delovno precej bolj intenzivna kot danes. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so štiri od petih največjih podjetij zaposlovala po več kot 100.000 ljudi, med njimi je bil tudi General Motors, ki je imel več kot pol milijona zaposlenih. Današnja največja podjetja so po tržni kapitalizaciji še precej večja, a pol milijona zaposlenih nima nobeno. Največ jih imata Berkshire Hathaway (367.700) in Amazon (341.400), drugi manj kot 120.000. Delež največjih pri tržni kapitalizaciji se torej pospešeno veča, hkrati pa se delež služb, ki jih zagotavljajo, zmanjšuje.

Kako dolgo so velikani lahko dobičkonosni?

Pogled v zgodovino pokaže, da so zares veliki lahko dolgo izjemno dobičkonosni. Običajno se kot največje podjetje po tržni kapitalizaciji (če ne gledamo zgolj nominalnih številk) navaja Nizozemska vzhodnoindijska družba (Vereenigde Oost-Indische Compagnie), ki je delovala od leta 1602 do 1800 je bila verjetno največja korporacija v zgodovini. S floto skoraj pet tisočih ladij je obvladovala trgovino z vzhodom, in če bi preračunali tedanjo vrednost v današnjo, bi lahko ocenili, da je bila vredna za kakšnih deset današnjih Applov. Družba je skoraj dvesto let izplačevala tudi izjemno visoke dividende.

Stoti skoraj 10-krat manjši od prvega

Največje podjetje na seznamu top 100 (po tržni kapitalizaciji) je bilo konec letošnjega prvega četrtletja vredno skoraj 754 milijard dolarjev (od takrat je že preseglo 800 milijard), najmanjše na seznamu pa 88 milijard (leto prej je bilo zadnje podjetje na lestvici vredno 76 milijard dolarjev).

Kaj pa največji po prihodkih?

Na vrhu seznama podjetij, ki so največja po prihodkih, najdemo ameriškega trgovca Wal-Mart, sledijo kitajske družbe State Grid, China National Petroleum, Sinopec Group in še en britansko-nizozemski naftar Royal Dutch Shell. Vsem petim so prihodki lani v primerjavi z letom prej upadli, zadnjim trem vsem za več kot 30 odstotkov. Če bi pogledali še največje po dobičku, bi bila lestvica seveda bolj podobna tisti z največjo tržno kapitalizacijo kot tisti z največjimi prihodki.