Musk in Bezos v tekmi za milijone in nadvlado v vesolju

V sredo je Amazon oznanil začetek intenzivnega vesoljskega programa po imenu Project Kuiper, ki ima za cilj izstrelitev 3,236 satelitov v naslednjih 5 letih.

Če je bila vesoljska tekma v prejšnjem stoletju v znamenju držav, je to popolnoma drugače v današnjem obdobju, kjer prevladujejo zasebna podjetja.

Za prevlado v vesolju sta sedaj glavna tekmeca najbogatejša Zemljana - Elon Musk in njegov SpaceX na eni strani ter Jeff Bezos z Amazonom in Blue Originom na drugi.

Amazon oznanil začetek intenzivnega vesoljskega programa po imenu Project Kuiper, ki ima za cilj izstrelitev 3,236 satelitov v naslednjih 5 letih.Foto: REUTERS.

Ta tekma ima za cilj Zemljo in Vas, ne oddaljenejše planete

Verjetno ste mnenja, da bo to pripomoglo k hitrejšem odkrivanju Marsa in ostalih astronomskih teles. Toda ta vesoljska tekma ima za cilj Zemljo. Kako to mislite?

SpaceX preko Starlinkovih satelitov in Amazon si s pomočjo vesoljske tehnologije želita odkleniti možnost interneta za vse na planetu.

Štiri milijarde ljudi trenutno nima internetnega dostopa, slabo povezana pa so tudi marsikatera dobičkonosna podjetja, še posebej letalska in ladjarska, ki imajo težave zaradi njihove lokacije v zraku in na morjih ter zaradi tega plačujejo astronomske račune za telekomunikacijo.

Širokopasovni internet prek satelita je na voljo že kar nekaj let tudi pri nas v Sloveniji, vendar je uporabniška izkušnja večinoma negativna; je izjemno drag in prepočasen zaradi tehničnih omejitev poleg tega pa je poraba podatkov dostikrat omejena.

Smo sredi kibernetske vojne. Ste pripravljeni?

Za mnoge v Sloveniji (odročnejša naselja brez infrastrukture) in po svetu je to do sedaj bila edina možnost za informacijsko povezavo.

Tako Musk kot Bezos sta v tem zaznala komercialni potencial in merita na to, da bi lahko čim več ljudi povezala prek njihovih satelitov in omrežij. Več kot 10,000 satelitov Starlink podjetja SpaceX in 3,200 satelitov podjetja Amazon bo omogočilo 10 milijonom uporabnikom dostop do informacijske avtoceste v naslednjih 5 letih.

Musk poudarja, da gre za altruistično dejanje z njegove strani - želi si boljše človeško prihodnost. Čeprav zelo entuziastično spremljam razvoj tega izjemnega projekta, ki bo odprl skrinjico človeških kapacitet po vsem svetu, je potrebno tudi kritično pogledati na nekatere negativne posledice, ki bi jih lahko imela komercializacija vesolja.

Ni vse tako bajno - veliko je tudi negativnih posledic …

Največji problem je onesnaževanje vesolja, v tem trenutku okoli planeta kroži več kot 128 milijonov manjših delcev in okoli 35,000 kosov odpadnega satelitskega materiala večjih od 10 cm.

Koščki satelitov lahko povzročijo izjemno škodo v primeru trka, saj letijo z visokimi hitrostmi (nekateri tudi 25,000 km/h).

Kopičenje smeti v vesolju bi lahko pripeljalo do Kesslerjevega efekta, kjer bi lahko tisoče delcev zaradi prenasičenosti trčilo en v drugega do te mere, da bi onemogočilo raziskovanje vesolja zaradi nevarnosti, ki bi te smeti predstavljale za vesoljska plovila.

Dodatni Starlinkovi in Amazonovi sateliti bi lahko dodatno onesnažili vesolje.

Pozitivna novica je, da Državni vesoljski svet ZDA zatrjuje, da skrbno spremlja situacijo z odpadki in izdaja število koncesij, ki je natančno izračunano, da ne bi prišlo do trkov. Močno me skrbi tudi smer, v katerem se razvija talent in človeški kapital v astronavtiki, od mladih inženirjev do mehanikov.

Število ljudi, ki so izobraževani v tej smeri, je majhno, in zasebno odkrivanje vesolja pomeni, da se bodo kadri namesto na pomikanje novih mej našega znanja o vesolju bolj orientirali na profitabilne dejavnosti v sektorju kot je satelitski internet.

Raziskovanje vesolja nam je prineslo neverjetne izume

Nekaj je jasno - tekma je v polnem teku. Raziskovanje vesolja je skozi desetletja prinašalo brilijantne izume za človeštvo, za katere mnogi sploh ne vedo.

Od kamere na telefonu, do boljše vodne filtracije, ki omogoča pitno vodo milijonom ljudi, detektorjev dima do sončnih celic. Ostane nam, da navijamo za čim boljše inovacije tudi v tej vesoljski maniji.

Ervin Smajić, avtor članka