Internet stvari se širi kot gozdni požar

Smo v četrti industrijski revoluciji, ki jo zaznamuje internet stvari (storitev in ljudi) ali po angleško Internet of Things (Services and People) – IoTSP. IoT je mantra, ki jo vsi mrmrajo: podjetja, vlade, industrija, storitveni sektor … Na spletni strani evropske komisije (EK), Generalnega direktorata za komunikacijske sisteme, vsebino in tehnologijo, je IoT naslovljen kot naslednji korak k digitalizaciji družbe in gospodarstva, v kateri so predmeti in ljudje povezani prek komunikacijskih mrež in poročajo o svojem stanju ali/in okolju. Piše tudi, da bi evropsko gospodarstvo lahko pognal IoT in poskrbel za delovna mesta. Če sodimo po zadnji študiji EK, je predvideno, da bo tržna vrednost IoT leta 2020 presegla trilijon evrov. Pomembnosti IoT se zavedajo tudi podjetja in industrija, kljub temu pa se najdejo tudi takšni, ki svarijo pred čezmerno naklonjenostjo avtomatizaciji in nekritičnemu sprejemanju napredne tehnologije. Pametne naprave namreč vsako industrijo spremenijo v računalniško, potrošnike pa prepričajo, da njihovo življenje s tem procesom postaja kakovostnejše.

Marca lani je EK ustanovila Zavezo za internet stvari inovacij (AIOTI), maja pa je sprejela strategijo za Enotni digitalni trg (Digital Single Market – DSM), ki je korak bliže pospešitvi razvoja IoT. Zakaj je to pomembno? Ker lahko vpliva na to, kako bomo živeli in delali, je v analizi o IoT za revijo Wired zapisal eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za tehnološke napovedi in inovacije, Daniel Burrus, ki je tudi ustanovitelj in izvršni direktor Burrus Research. »Širokopasovni internet postaja vse dostopnejši, stroški povezave se znižujejo, vse več naprav je narejenih z vgrajenim wi-fi in senzorji, tehnološki stroški se znižujejo, uporaba pametnih telefonov pa se vse bolj širi. Vse to ustvarja 'popolno nevihto' za IoT,« piše Burrus. Na vidiku je novo pravilo prihodnosti, ki se glasi: »Vse, kar je mogoče povezati, bo povezano.« Nekateri se sprašujejo, zakaj bi imeli povezane vse naprave, ki bi se med seboj »pogovarjale«.

V prihodnost usmerjen Burrus vidi prednost v tem, da bi, na primer, avtomobil lahko dostopal do koledarja in vedel, po kateri poti najhitreje pripelje do mesta sestanka. In če bi bil promet gost, bi avtomobil lahko poslal sporočilo, da boste zamudili. In kaj če bi oprema v pisarnah lahko vedela, da zaloge pohajajo in bi sama naročila nove? In če bi nosljive naprave, ki ste jih imeli na delovnem mestu, lahko povedale, kdaj in kje ste bili najaktivnejši in najbolj produktivni, ter to informacijo delile z drugimi napravami, ki ste jih uporabili na delu? V širšem smislu pa je IoT mogoče uporabiti tudi v prometu – pametna mesta nam lahko, na primer, pomagajo zmanjšati količine odpadkov, povečati energetsko učinkovitost in izboljšati način dela in življenja.

IoT se vrti okoli vse večje komunikacije med stroji; zgrajen je v računalniškem oblaku in mrežah zbiranja podatkov s senzorjev. Uveljavilo se je prepričanje, da bo IoT naredil pametna ne le mesta, ampak tudi javno razsvetljavo in pristanišča. Za vse to pa je zaslužen senzor, ki meri, ocenjuje oziroma preprosto zbira podatke. »Prava vrednost, ki jo ustvarja IoT, je na križišču zbiranja podatkov in krepitve njihovega vpliva,« piše Burrus.

Pametni senzor – ključ do IoT

IoT je četrta industrijska revolucija, je v Švici, kjer smo si ogledali tudi nekaj novosti, ki so jih naredili v podjetju ABB, dejal Ulrich Spiesshofer, generalni direktor ABB: »Četrta industrijska revolucija z IoT je drugačna od predhodnih, ki so se dogajale v tovarnah. Ta se zdaj dogaja povsod, v procesih, storitvah …« Če je prva industrijska revolucija uporabila vodo in paro za mehanizacijo proizvodnje, druga električno energijo za masovno proizvodnjo, tretja pa elektroniko in informacijsko tehnologijo za avtomatizacijo proizvodnje, potem je četrta nadgradnja tretje.

Na tem vlaku pa sedijo tudi v ABB, ki je pomemben igralec v proizvodni in avtomobilski industriji, storitvah, podatkovnih centrih in zgradbah. Reiner Schönrock, podpredsednik oddelka za strateške produkte in inovacijsko komunikacijo v ABB, je predstavil tudi nov pametni senzor, ki se je rodil v internem tekmovanju, sprožil pa ga je odziv na zobno ščetko podjetja ABB, povezano z bluetoothom. Ekipa ABB je menila, da bi zobni ščetki povečali vrednost za kupca, če bi jo lahko spremenili v pametno napravo. Vprašali so se, koliko bi lahko pridobila vrednost z inteligentno opremo ABB.

Ekipa je najprej razvila produkt, ki je ustrezal funkcionalnim okvirjem, a je bila njegova cena 800 dolarjev na enoto. Inženirji so spet staknili glave, da bi našli rešitev in ceno znižali z novo in izboljšano napravo, ki jo je pocenila na 50 dolarjev. »Pametni senzor so možgani za motorje in druge električne naprave. Ta dodaja podatke, ki jih sporoča sedem senzorjev, ki podatke zbirajo na 11 specifičnih točkah. ABB nato vstavi poznavanje motorjev v podatkovne baze in nabira ključne podatke v oblak prek integriranega bluetooth radia,« razlaga Schönrock.

Z možgani in komunikacijsko povezavo prek oblaka do naprave ABB tej omogoča, ne le da se odzove in pokliče na pomoč, ampak tudi njeno opremo spremeni iz zabitega motorja v inteligentnega, čemur pravijo IoTSP. Dotični senzor, o katerem je govoril Schönrock, pa motorju omogoča, da pokliče na pomoč, preden se pokvari, s čimer se nepredviden izpad motorja zmanjša za 70 odstotkov. Povedano drugače: to zadnje omogoča velike prihranke – izogibanje nenačrtovanim izpadom pomeni večjo produktivnost iz priključene opreme in manj nenačrtovanega vzdrževanja.

Pexels

Od pametne naprave do pametnega cementa

Z IoT bodo vse naše naprave pametnejše: pralni stroj bo lahko sam začel prati perilo, če bo presodil, da je dovolj poln, upošteval pa bo tudi ceno električne energije. Naprava, ki bo povezana v omrežje in se bo pokvarila, bo proizvajalcu lahko sporočala napake, kavomat pa bo kavo začel pripravljati takoj, ko bo zazvonila budilka. IoT po mnenju Burrusa ni nujno slab. Zrušenje mostu, ki se je zgodilo v Minnesoti leta 2007, bi lahko preprečili, če bi, recimo, ob obnovi mostov uporabljali pametni cement, ki bi bil opremljen s senzorji za analizo obremenitev in razpok: »Tak cement nas opozori, da težave odpravimo, preden povzročijo katastrofo.«

IoT niso le pametna mesta, naprave in mostovi ali prihranek denarja. Gre za fundamentalni premik – dobili bomo nove produkte in nove storitve. Nemška kanclerka Angela Merkel je že pred dvema letoma na mednarodnem vrhu IoT v Hamburgu jasno dejala: »Povezovanje digitalne tehnologije z industrijskimi produkti in logistiko – industrija 4.0 – lahko Nemčiji omogoči, da bo spet vodilna.«

Ogromen bazen različnih podatkov

Ne nazadnje je treba biti tudi previden ob napovedovanju novega gospodarskega zaleta pod okriljem IoT. Carl Benedikt Frey in Michael A. Osborne z Univerze Oxford sta že leta 2013 v raziskavi o informatizaciji na 702 poklica v ZDA ugotovila, da je kar 47 odstotkov delovnih mest ogroženih zaradi IoT.

IoT povsem spreminja družbo, proizvodnjo in potrošnjo. A po mnenju mnogih je plodno gojišče, katerega pridelka še ne poznamo, kaj šele da bi ga že poželi.