Dobro polletje za domače, mednarodno dejavne koncerne

Po Schellingovem mnenju glavni izzivi v avstrijskem poslovnem okolju – in to vključuje ves svet, saj je Avstrija izrazito izvozno usmerjena – trenutno niso gospodarski, ampak geopolitični.

Spomladi je šlo avstrijskemu gospodarstvu zelo dobro, zato so vodilni domači ekonomski inštituti zvišali napovedano letošnjo rast avstrijskega bruto družbenega proizvoda: WIFO z 2,0 na 2,4 odstotka, IHS pa z 1,7 na 2,2 odstotka. Lani je avstrijsko gospodarstvo zraslo za približno 1,5 odstotka, se strinjajo strokovnjaki z obeh inštitutov.

Glavni izzivi v poslovnem okolju niso gospodarski, ampak geopolitični.

Dober kazalnik konjunkture je promet na dunajskem letališču. Istoimensko podjetje ni lastnik samo največjega avstrijskega letališča v spodnjeavstrijskem Schwechatu pri Dunaju. Dunajsko letališče je tudi lastnik letališča pri slovaškem mestu Košice in edinega potniškega letališča na Malti pri Valletti. Skupno število potnikov na teh treh letališčih se je v prvi polovici leta 2017 v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za kar 9,2 odstotka.

Število potnikov se je najbolj povečalo na malteškem mednarodnem letališču (za 17,5 odstotka), nato na letališču v Košicah (za šest odstotkov), število potnikov na letališču na Dunaju pa se je v prvih šestih mesecih leta povečalo za 7,6 odstotka. Dunajsko letališče je 30. junija prvič v zgodovini v enem dnevu imelo več kakor 90.000 potnikov: 91.162 ljudi je v Schwechat priletelo ali iz njega odletelo – ali pa oboje (potniki, ki so prestopali).

Milan Ilič

Erste Group

Sredina avgusta je bila za dogodke, o katerih poročajo novinarji, mrtva sezona. Nato smo v nekaj dneh srečali tri generalne direktorje velikih avstrijskih podjetij, dejavnih v številnih evropskih in drugih državah. To sta bančna koncerna Erste Group in Raiffeisen Bank International ter avstrijski naftni in plinski koncern OMV, ki se v zadnjem času vse bolj ukvarja tudi z inovativnimi energetskimi tehnologijami. OMV je navzoč po vsej Sloveniji, njegovo hčerinsko podjetje v Sloveniji ima 106 prodajaln in pet bencinskih servisov EuroTruck.

Najprej smo obiskali Andreasa Treichla, generalnega direktorja Erste Group, v najvišjem nadstropju stavbe osrednje skupine pri novi glavni železniški postaji na Dunaju. »Pri naših dobrih rezultatih iz prve polovice leta opazimo več zelo koristnih stvari: naš zdravi posojilni portfelj se je povečal za 6,7 odstotka, sredstva, ki jih imajo pri nas naše stranke, pa za 11,8 odstotka. S takšnimi stopnjami rasti se lahko pohvali redkokatera druga banka v Evropi. K takšnemu razvoju dogodkov sta najbolj pripomogla naš poslovni model in to, da so države srednje in vzhodne Evrope tisti del Evrope, za katerega je značilna najmočnejša gospodarska rast,« nam je povedal Treichl. Čisti dobiček skupine Erste Group je v prvi polovici leta znašal 624,7 milijona evrov.

Raiffeisen Bank International

O podobnih številkah smo poslušali tudi nekaj dni zatem, v pritličju stavbe sedeža Raiffeisen Bank International (RBI) pri dunajskem mestnem parku. Predstavil nam jih je Johann Strobl, predsednik upravnega odbora RBI. Temu bančnemu koncernu gre letos dobro – tudi brez banke v Sloveniji. Svojo hčerinsko banko v Sloveniji je RBI dokončno prodal junija 2016.

Od januarja do junija 2017 je imel RBI po plačilu davkov 587 milijonov evrov dobička. »Zelo smo zadovoljni s poslovnim rezultatom v prvi polovici leta. Žanjemo plodove našega programa prestrukturiranja. Ne ustavljamo se, ampak si še naprej intenzivno prizadevamo, da bi bil RBI pripravljen na digitalno dobo,« nam je povedal Strobl.

OMV dobro posluje, vendar z izgubo zaradi Turčije

Iz RBI smo se odpravili v naseljeni del Pratra, velikega dunajskega parka. V najvišjem, 23. nadstropju stavbe sedeža OMV nas je gostil Rainer Seele, generalni direktor OMV. OMV ustvarja dobiček, nam je takoj povedal Seele. »Povečujemo proizvodnjo nafte in plina, vse intenzivneje prodajamo zemeljski plin, vlagamo v dobičkonosno predelavo naših rafinerijskih izdelkov. Izvedli smo strog program zniževanja stroškov in učinkovitega upravljanja denarnega toka, da okrepimo svojo finančno moč. To je rezultat naše strategije, ki smo jo uresničili v težavnem tržnem okolju.«

Dober kazalnik konjunkture je promet na dunajskem letališču. Število potnikov se je v prvi polovici leta v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo.

OMV je v prvi polovici leta 2017 dobro zaslužil z operativnim poslovanjem. Kazalnik, ki se skrajšano imenuje CCS EBIT (dobiček pred obrestmi in davki na podlagi sedanje cene, ne pa predhodnih cen dobave surovin, da bi tako lažje primerjali finančne rezultate), kaže, da je imel OMV pri svojem rednem poslovanju v prvi polovici leta 1,467 milijarde evrov dobička (pred obrestmi in davki). Toda predvsem zaradi prodaje velikega hčerinskega podjetja v Turčiji (Petrol Ofisi) v polletni bilanci OMV niso zapisali dobička, ampak izgubo, vredno 112 milijonov evrov. Turško podjetje OMV-ja je bilo za koncern od leta 2010 finančno breme zaradi nenehnega padanja tečaja turške lire. Zdaj je po prodaji tega podjetja celotna večletna turška izguba zabeležena v bilanci koncerna.

Seeleja ne skrbi ta izguba, ki jo ima za enkraten računovodski učinek. »Brez dvoma smo leta 2017 preusmerili gibanje in ugotavljamo, da ima OMV zelo dobre operativne rezultate. Poskrbeli smo za dobre perspektive,« je dejal generalni direktor OMV. Vodilne ljudi v koncernu bolj skrbi ameriško neposredno vmešavanje v evropsko energetsko politiko. Seele je opozoril, da je ameriški senat, ki je jasno povedal, da ga skrbijo delovna mesta v ZDA, pred kratkim potrdil odločitev predsednika Trumpa in med drugim uvrstil plinovod Severni tok 2 (Nord Stream 2, ki bi ga gradili iz Rusije čez Baltsko morje) na poostren seznam sankcij proti Rusiji. ZDA so si vzele pravico, da kaznujejo vsako podjetje, ki kolikor toliko resno sodeluje pri gradnji ruskih plinovodov, ne glede na to, iz katere države prihaja. In OMV je med tistimi, ki financirajo Severni tok 2.

Milan Ilič

Evropa mora imeti večjo izbiro pri svoji energetski oskrbi in ne sme biti pod pritiskom ZDA ter prisiljena kupovati ameriški utekočinjen plin. Cilj ameriških sankcij ni samo preprečevati ruske naložbe, je povedal Seele. ZDA bi rade dosegle več od tega in onemogočile Rusiji, da bi v Evropi prodajala svoj plin iz plinovodov, hkrati pa bi rade izboljšale konkurenčni položaj svojega utekočinjenega plina, ki ga prevažajo s tankerji. Ne samo OMV, ampak tudi mnogi drugi v Evropi menijo, da je preskrba z utekočinjenim plinom manj zanesljiva od preskrbe iz ruskih plinovodov. »Preskrba Evrope z energijo je še vedno evropsko vprašanje, ne pa vprašanje ZDA,« je nazadnje dodal Seele. Rusija ostaja za OMV ena najpomembnejših regij, s katerimi OMV sodeluje, zato se OMV ne namerava odpovedati svojim deležem v ruskih nahajališčih v Sibiriji, je poudaril prvi človek OMV.

»OMV leta 2018 vstopa v novo ligo s proizvodnjo, ki presega 400.000 sodov nafte na dan,« je povedal Seele. V prvi polovici leta 2017 je OMV načrpal povprečno 337.000 sodov nafte na dan, predvsem v svojih nahajališčih na Norveškem in v Libiji. Seele je zagovornik stroge stroškovne discipline (»Vsak prihranjen evro pri stroških je dodaten evro pri dobičku!«), zato je dejal, da je OMV ceno črpanja svoje nafte do zdaj znižal za kar 19 odstotkov v primerjavi z lani. Zdaj ta znaša manj kakor devet ameriških dolarjev za sod. Hkrati v OMV pričakujejo, da bo tržna cena surove nafte v drugem polletju znašala povprečno 52 ameriških dolarjev. Vedeti moramo, da OMV ni samo prodajalec surove nafte, ampak ima največjo rafinerijo v tem delu Evrope, in sicer pri Schwechatu na Spodnjem Avstrijskem (blizu dunajskega letališča).

Seele je dejal, da je ena od zelo dobrih novic tudi ta, da je OMV zdaj izjemno plačilno sposoben. »Pred letom in pol smo imeli štiri milijarde evrov dolga. Zdaj imamo 4,2 milijarde gotovine.« Stopnja zadolženosti podjetja se je zmanjšala na sedem odstotkov (lani je bila v tem času 29-odstotna).