Današnje smeti so surovine jutrišnjega dne

V Sloveniji je leta 2015 nastalo 5,2 milijona ton odpadkov, od tega skoraj 929.500 ton ali 18 odstotkov komunalnih. Samo v Ljubljani vsako leto v odtoke odplaknemo 1300 ton odpadkov. Odpadkov je vedno več, zato je evropski parlament v Strasbourgu nedavno podprl velikopotezne cilje evropske komisije o ravnanju z odpadki in odpadno embalažo, odlagališči ter odpadno hrano. Bo pa to izziv za proizvajalce, industrijo in potrošnike.

V recikliranem papirju vse več nečistoč

V Evropi od skupno 2,5 milijarde ton odpadkov odvržemo kar 1,6 milijarde ton, ki bi jih lahko uporabili kot sekundarne surovine. Evropska komisija je zato že leta 2014 predlagala velikopotezne cilje glede recikliranja in odlaganja odpadkov. Postopno, do leta 2025, se bodo med drugim zvišali cilji priprave odpadne embalaže za ponovno uporabo in predelavo. Znova uporabiti ali reciklirati bo treba 55 odstotkov plastike ter 75 odstotkov papirja in kartona. »Vsaka tona recikliranega papirja pomeni prihranek treh kubičnih metrov lesa, enega megavata energije in razbremenitev deponij,« je na konferenci Moveco dejala Justina Šepetavc iz Vipapa Videm Krško. Sicer smo v Sloveniji s 112 kilogrami zbranega papirja na prebivalca na leto blizu evropskega povprečja 118 kilogramov. »Za slednje sta med drugim zaslužna ozaveščenost ljudi in povezovanje s partnerji,« pravi Šepetavčeva. V obratu v Krškem sicer predelajo 630 ton papirja na dan, a opažajo naraščanje nečistoč v papirju, ker ga je vedno več recikliranega. Pri zbranem in predelanem papirju pa za evropskim povprečjem, ki znaša 72 odstotkov, z 42 odstotki precej zaostajamo.

Pexels

Podobno težavo kot papirničarji ima komunalno podjetje Publicus, ki komunalne odpadke pobira v občinah Postojna, Pivka, Kamnik in Komenda. »Le 35 odstotkov produktov je primernih za reciklažo,« je dejal pomočnik direktorja Ivan Hrženjak. Dodal je, da so lani v omenjenih občinah zbrali 109 kilogramov embalaže na prebivalca, na leto pa je v obratu v Suhadolu ročno sortirajo 3000 ton.

Miriam Dalli, evropska poslanka: Odpadki enega podjetja so vir drugega. Ne moremo imeti več gospodarstva, ki nekaj proizvede in potem ustvari odpadke.

Vse več je tudi elektronskih odpadkov (e-odpadki), ki naraščajo s potrošnjo elektronike. Emil Šehič, direktor podjetja Zeos, ki upravlja e-odpadke, je na konferenci dejal, da so jih lani zbrali 60.000 ton ali 5,2 kilograma na prebivalca. Po količini zbranih e-odpadkov na prebivalca prednjačijo Norveška, Švica, Nemčija, Švedska in Irska. »Učinkovitost zbiranja e-odpadkov v Sloveniji se ne povečuje ali zmanjšuje, med letoma 2011 in 2015 pa je bila 35-odstotna,« pravi. Dodaja, da so leta 2007 zbrali trikrat več e-odpadkov, kar sovpada z naraščanjem v industriji: »Do leta 2020 pa bo treba reciklirati tudi 65 odstotkov vse elektronske opreme, dane na trg.« Surovine iz elektronske opreme bi lahko v elektroniki namreč ponovno uporabili. »Material za proizvodnjo telefonov danes stane 700.000 dolarjev, pred leti pa je stal le 25.000,« je na zasedanju v Strasbourgu opozoril evropski poslanec Karl-Heinz Florenz.

Parlamentarci verjamejo v krožno gospodarstvo

»Vnovična uporaba, recikliranje in predelava postajajo ključne besede, okoli katerih moramo razviti nov vzorec, ki bo spodbujal trajnostni razvoj, inovacije in konkurenčnost, da odpadek ne bo več problem, ampak bo dejansko postal surovina,« je dejala Simona Bonafè, snovalka poročila o ravnanju z odpadki, ki ga je podprl tudi evropski parlament. »Odpadki enega podjetja so vir drugega, proizvodi enega podjetja bodo vhodni viri drugega. Ne moremo več imeti gospodarstva, ki nekaj proizvede in potem ustvari odpadke. To je priložnost za inovativnost,« je dodala Miriam Dalli.

Po predlogu evropske komisije bi do leta 2030 ponovno uporabili 85 odstotkov stekla. Ta cilj je že zdavnaj dosegla Danska, ki reciklira 99 odstotkov steklenic.

Ker kljub uredbam še vedno izgubimo 600 milijonov ton materiala iz odpadkov, bodo vse članice EU do leta 2030 morale zvišati delež gospodinjskih odpadkov za recikliranje s sedanjih 44 na 70 odstotkov (namesto na prvotno predvidenih 65 odstotkov, kot je predlagala evropska komisija), prepoloviti bo treba količino zavržene hrane, delež reciklaže odpadne embalaže (papir in karton, plastika, steklo, kovine in les) pa bi moral doseči kar 80 odstotkov. Naše ministrstvo za okolje in prostor, ki sicer podpira predlagane spremembe, skrbi predvsem odlaganje odpadkov, saj cilja ne bo mogoče doseči, če teh odpadkov ne bomo termično obdelali, je na konferenci Moveco poudarila Jana Miklavčič z ministrstva.

Nove uredbe ne skrbijo samo nas. »Leta 2012 nam je uspelo zmanjšati količino odpadkov za petino, po novi uredbi pa bi Poljska morala svoja prizadevanja do leta 2030 povečati za 225 odstotkov. To je strašljivo in nerealno, naša država si tega svežnja ne more privoščiti,« je bila na razpravi v Strasbourgu ogorčena poljska evropska poslanka Jadwiga Wišniewska, čeprav ima Poljska še več kot desetletje, da glede tega pride na zeleno vejo. Ostro so uredbi nasprotovali tudi grški parlamentarci, ki so opozorili, da Grčija zaradi prejšnje direktive o odpadkih že plačuje visoko ceno, saj v danem časovnem okviru niso ustvarili dovolj ustreznih odlagališč. V Grčiji in Latviji, na Hrvaškem, Cipru in Malti na odlagališčih namreč še vedno končajo približno tri četrtine komunalnih odpadkov. Do leta 2030 bo na odlagališčih lahko končala največ desetina ali celo 5 odstotkov odpadkov, je neomajen parlament.

Pexels

Vsako steklenico uporabijo 30-krat

Stališče evropskega parlamenta podpira tudi Frans Timmermans, podpredsednik evropske komisije, ki sicer priznava, da so cilji velikopotezni, zaveda se tudi, da jih bodo nekatere članice težko dosegle, ampak jih bodo. Ponekod so namreč že danes pri ravnanju z odpadki zelo uspešni. Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Nizozemska in Švedska komunalnih skorajda ne odlagajo več.

V Sloveniji smo 
s 112 kilogrami zbranega papirja na prebivalca na leto blizu evropskega povprečja. Uspešno zbiramo tudi e-odpadke. Lani jih je ZEOS zbral 60.000 ton ali 5,2 kilograma na prebivalca.

Tudi stopnja recikliranja v EU se zvišuje. Najpogosteje reciklirani surovini sta jeklo in aluminij – v obtoku je kar 85 odstotkov recikliranega aluminija. Poleg tega je evropska komisija predlagala, da bi do leta 2030 reciklirali ali ponovno uporabili 85 odstotkov stekla. Ta cilj je že zdavnaj dosegla Danska, ki reciklira 99 odstotkov steklenic. »Vsako uporabijo najmanj 30-krat,« je na konferenci Moveco dejala Antonija Božič Cerar z GZS. Povratne steklenice so v porastu od osemdesetih let, ko še ni bilo pločevink, in Danska se je že takrat odločila, da se pločevink ne splača kupovati, sklenila pa je tudi, da bo trg za drugo embalažo zaprla. Nova direktiva EU sicer pravi, da trg embalaže ne sme biti zaprt, ampak očitno se Danski bolj splača plačati kazen, kot trg odpreti za vso embalažo.

Odgovornost proizvajalca

Evropski poslanci so med drugim opozorili, da EU uvaža šestkrat več surovin, kot jih izvaža. Te večinoma prihajajo iz tretjega sveta. In ker se bo z naraščanjem prebivalstva in širjenjem srednjega razreda povečala kupna moč, bo odpadkov vse več. Zato EU predlaga razširjeno odgovornost proizvajalcev. Po prepričanju nekaterih bi moral biti proizvajalec odgovoren za proizvod skozi ves življenjski krog, še posebej potem, ko ga potrošnik zavrže, »s poudarkom na vračilu iztrošenih proizvodov proizvajalcu, reciklažo«, prav tako bi bil odgovoren za končno ravnanje z odpadkom. To pomeni, da bodo v shemi vsi, ki na trg dajejo proizvode – tudi proizvajalci baterij, akumulatorjev, avtomobilov ...

Vendar proizvajalec že danes plačuje stroške ločevanja, sortiranja, predelave odpadkov ter stroške izvajanja revizije, je opomnila Božič Cerarjeva. Evropski poslanec Jean-François Jalkh se strinja, da je treba povečati odgovornost proizvajalcev, čeprav bi s tem, če bi bilo tudi recikliranje odgovornost proizvajalca, lahko ogrozili konkurenčnost. Pritrdila mu je Britanka Julia Red, saj uredba ne bo zavezujoča za konkurente, kot sta Indija in Kitajska.

Pexels

Zlato z odpada

O sprejetih predlogih evropskega parlamenta se bo moral izreči še evropski svet, ki svojega stališča še ni izoblikoval. Je pa s tem parlament pokazal, da verjame v prehod v krožno gospodarstvo, pravi Bonafèjeva. Kroga ne bomo nikoli sklenili, če bomo odlagali in kurili odpadke, je poudaril Timmermans: »Viri so namreč preveč dragoceni, da bi jih puščali na odpadu.« Že pred tremi leti je evropska komisija razglasila, da ima cilj do leta 2030 produktivnost virov povečati za 30 odstotkov. To bi spodbudilo rast BDP za skoraj odstotek in nastalo bi več kot dva milijona delovnih mest.

Odpadki torej niso težava, ampak priložnost, če seveda znamo z njimi ravnati in jih ponovno uporabiti. Zaradi boljšega ravnanja z odpadki, ki so že zdaj v nekaterih industrijah sekundarne surovine, bomo z novo direktivo med letoma 2020 in 2030 izpuste ogljikovega dioksida zmanjšali za 600 milijonov ton. Ali kot je futuristično razmišljal hrvaški evropski poslanec Davor Škrlec: »Donald Trump namerava z obnovitvijo vesoljskega programa ljudi poslati v vesolje. Da nam s Trumpovim programom ne bo treba na Luno, potrebujemo še ambicioznejše cilje.«