Kako povečevanje števila prebivalcev in pomanjkanje ponudbe stanovanj občutijo v Dublinu, Ljubljani, Pragi in Budimpešti.
Banke so lani dobro poslovale in so bolj odporne na šoke, povečujejo pa se tveganja iz zunanjega okolja, ugotavlja BS v poročilu o finančni stabilnosti.
Velik proračunski primanjkljaj v prihodnjih treh letih naj bi povzročala predvsem visoka tekoča poraba kot posledica sprejetih diskrecijskih ukrepov.
V Mednarodnem denarnem skladu Sloveniji za letos napovedujejo dvoodstotno gospodarsko rast in nižjo, 2,7-odstotno povprečno inflacijo.
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Finančni trgi večinsko pričakujejo, da bo evrska oblast obrestno ukrepala junija, letos pa so v svoja cenovna predvidevanja že vključili tri reze.
Analitiki menijo, da bi se lahko industrijska stagnacija v »gospodarskem motorju« EU končala v prvem četrtletju, pričakovani ugodni učinki tudi za Slovenijo.
Razmere v državnih financah se slabšajo. Vzrok so višji stroški dela in večji transfer v Zpiz.
V območju z evrom se je marca rast cen znižala z 2,6 na 2,4 odstotka, trend gre v smeri dvoodstotnega cilja ECB, ki bo verjetno obrestno ukrepala v juniju.
Spletna mesta Dela d.o.o. uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?